Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Kozjanskem parku so izdali knjižico Zgodbe iz narave

Objavljeno: Sreda, 06.01.2021    Rubrika: PANORAMA Sporočilo
Naslovnica knjižice (avtorica risbe Klara Šegon, 7.r., OŠ Lesično

Naslovnica knjižice (avtorica risbe Klara Šegon, 7.r., OŠ Lesično

Starejše bralke in bralci vedo povedati veliko zgodb o svojih doživetjih v naravi. Kot otroci so se vsak dan po več ur zadrževali na travnikih, v sadovnjaku, potoku ali gozdu. Se poleti kopali v tolmunu, oponašali Tarzana z guncanjem na srobotu, zalezovali polhe ali netopirje na podstrešju, srečali veverico med iskanjem lešnikov …

Vedeli so, da travnik ne pomeni samo deset vozov sena, saj so poznali na njemu živeče metulje, kobilice, zelenca in slepca, pa prepelico in škrjančka. Poznali okus vode v potoku, vedeli za vsako ribo v tolmunu, opazili vsako spremembo.
 
Danes je zelo drugače. Razvoj nam je omogočil, da imamo o travniku, sadovnjaku, gozdu ali potoku kup knjig z lepimi fotografijami, na televiziji ali internetu veliko podatkov, fotografij in video zapisov. Imamo fotoaparate, kamere, lupe, daljnoglede, a vseeno več ne vemo, kdo vse živi na našem travniku, sadovnjaku, gozdu ali potoku.
Klara Vračun, 7.r., OŠ Bistrica ob Sotli (zgodba o sviščevem mravljiščarju)

Klara Vračun, 7.r., OŠ Bistrica ob Sotli (zgodba o sviščevem mravljiščarju)

Starši so v službah skoraj cel dan, vsi imamo celo vrsto nujnih opravkov, stalno brskamo po novicah in podatkih … Na travnik ali zelenico pri hiši nimamo časa stopiti in si vzeti časa ju opazovati. Zelenico pokosimo sedeči na motorni kosilnici, travnik lastnik obišče le v klimatizirani traktorski kabini.
 
Če travnika, gozda, ali potočka ne doživljamo, ne spoznamo njihovih prebivalcev, potem do njih nimamo več zdravega odnosa. Namesto travnika vidimo bale silaže, namesto gozda kubike lesa, namesto potoka hektare zalitih vrtov ali vatov električne energije. In pri naših odločitvah o upravljanju ne pomislimo na tam živeče organizme. Njim je tisti travnik, kos gozda ali potok edini dom.
 
V Kozjanskem parku smo v okviru aktivnosti projekta LIFE NATURAVIVA zapisali enajst zgodb iz narave. Skupaj z risbami šolarjev iz osnovnih šol Kozje, Lesično, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Podčetrtek, Artiče, Koprivnica in Pišece smo jih natisnili v knjižici na dobrih 50 straneh. Kratke zgodbe nam približajo povezanost in soodvisnost živih bitij v naravi. Vodijo nas od metulja, ki brez mravelj ne preživi, preko polha brez repa, pridnih čebel in čmrljev, povezave med jabolkami in skovikom, do bobra, ki drevesa podira, mnogih vrst hroščev in gliv, ki le na sušečem drevju prežive, se za hip vključimo na gozdni internet, povežemo prenašanje krastač preko ceste z boljšim pridelkom solate na vrtu. Zvečer preberemo še zgodbi o sovah in netopirjih ter na koncu spoznamo, da »neumni« ptiči niti niso tako neumni. Bralkam/cem želijo bitja iz narave povedati, da niso strašna, nevarna, spolzka, nagravžna, niti ne srčkana, za vzeti s seboj domov. Zato jih spoštljivo opazujmo, sigurno bodo tudi nam povedali kup zanimivih zgodb. In svet bo lepši in boljši – za njih in nas.

Zgodbe iz narave lahko brezplačno dobite na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi. Do preklica omejitve gibanja jih pošljemo tudi po pošti. V elektronski obliki pa lahko knjižico prelistate na spletni strani Kozjanskega parka (www.kozjanski-park.si) in projekta Life Naturaviva (www.naturaviva.si).  
 
Dušan Klenovšek, Kozjanski park
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

07.05.2020 | Redakcija

Zibelka Anastazija Grüna

09.01.2020 | Redakcija

Edini ohranjen uskoški stolp