Časopis za pokrajino Posavje
23.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V vinogradništvu nadgrajujeta delo staršev

Objavljeno: Ponedeljek, 28.12.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Kobal 34

Družina Kobal (foto: T. Jeseničnik)

Eno izmed znanih in cenjenih vinorodnih naselij v občini Sevnica je vas Trnovec, ki jo oblikuje razgibana pokrajina z ohranjenimi travniškimi sadovnjaki, gozdom, polji, pašniki in številnimi vinogradi z odlično vinsko trto. Iz različnih sort aromatičnega grozdja vinogradniki pridelujejo vrhunska vina – tudi zakonca Andreja in Janko Kobal.


Začetki gojenja vinske trte na kmetiji Kobal segajo v leto 1931. »Takrat sta stara starša z enim usnjenim kovčkom, nekaj kosi oblačil in jedilnega pribora prišla v vas Trnovec iz Vipavske doline, ki sta jo morala zapustiti zaradi sodelovanja v boju proti raznarodovalni politiki takratnega fašističnega režima. Ko sta začela z obdelovanjem opuščenega zemljišča, sta na njem zasadila tudi prve vinske trte ter jih negovala z veliko ljubezni, saj ju je trta spominjala na nekdanji dom, ki sta ga morala zaradi lastne varnosti in njunih otrok zapustiti,« obudi spomin njun vnuk Janko Kobal. »Stari oče je pri postavljanju vinograda uporabil žico, kar v teh koncih ni bilo
Janko Kobal (14)

Jantarna barva sivega pinota v kozarcu gostitelja Janka Kobala

običajno, kajti posavski vinogradniki so imele trte zasajene ob lesenih kolih,« nadaljuje z zanimivo pripovedjo, ki jo je slišal od svojih staršev. Na pretekli čas spominjajo tudi črnobele fotografije, na katerih je lepo viden napredek pri urejanju kmetije, kjer so v preteklosti del zemlje namenili še gojenju radiča ter vzreji govedi. »Radiča že dolgo ne pridelujemo več, a starša še vedno skrbita za 16 glav govedi, predvsem očetu je vsakodnevna pot v hlev v posebno veselje,« pojasni sin Vladimirja in Eme Kobal, ki sta se pred 11 leti odločila, da bosta obdelovanje zemlje prepustila srednjemu izmed svojih treh otrok.

VINOGRAD Z 10 TISOČ VINSKIMI TRTAMI

Na posestvu v velikosti dobrih dveh hektarjev in pol Janko Kobal z ženo Andrejo uresničuje željo po pridelovanju vrhunskih vin. V vinogradu z 10 tisoč trtami posebno skrb posvečata modri frankinji in sivemu pinotu, ki sta njuni najljubši sorti. »V iskanju najboljšega, kar lahko ustvarijo zemlja, lega in človek, se je modra frankinja izkazala kot absolutna zmagovalka in vedno znova preseneča ter navdušuje,« pravita zakonca, ki letno iz grozdnih jagod pridelata od 10 do 15 tisoč steklenic kvalitetnega vina. »Delo v vinogradu rada opravljava in nama pomeni ustvarjalno dopolnitev,« pove Andreja Kobal, ki ima tako kot njen mož še redno službo. »Stik z zemljo je nekaj, kar je težko opisati, a ne gre samo za delo, ki je potrebno, da lahko pobiraš sadove, pač pa je tudi neke vrste sproščanje,« pojasnjuje sogovornica, medtem ko njen življenjski sopotnik doda, da večino dela v vinogradu opravijo strojno, a so tudi t. i. zelena dela, ki jih je potrebno opraviti z rokami. »Začne se zgodaj spomladi s prvo rezatvijo, nadaljuje s prikrajševanjem mladik, prirezovanjem in speljevanjem mladik med žice, odstranjevanjem zalistnikov in vršičkanjem, odstranjevanjem grozdičev itd.« opiše vinogradniška dela, pri katerih pogosto dobita z ženo pomoč, saj je obdelovalna površina velika. Ob tem ju veseli, da kaže zanimanje za delo v vinogradu njuna starejša hči Eva, ki ob rednem študiju na pravni fakulteti z velikim zanimanjem sodeluje pri domačih vinogradniških in ostalih opravilih, tudi pri kletarjenju in predstavah na sejmih doma in v tujini, v delo pa se počasi vključuje tudi mlajša hči, ki je še osnovnošolka.

ZDRAVO GROZDJE – KAKOVOSTNO VINO

Janko Kobal (23)

Ena izmed nalepk na steklenici ima še barvni del freske, ki krasi notranjost cerkve sv. Jurija v Trnovcu.

»Če želimo imeti kakovostno vino, mora biti grozdje zdravo, brez suhih ali gnilih jagod, kajti v vinu se to takoj pozna. Gnilo je gnilo, tudi gnilega jabolka nihče ne je, mar ne?« poudarita gostitelja in se nasmehneta ob vprašanju, kje preživljajo dopust. »Običajno je to obisk katere izmed vinorodnih italijanskih pokrajin, kjer združimo prijetno s koristnim, saj znanja ni nikoli preveč,« povesta ob počasnem srkanju vina zlatorumene barve, ki ima okus po suhih marelicah in mangu. »Gre za sivi pinot v jantarni barvi, ki smo jo dobili s postopkom hladne maceracije. To je nekoliko dolgotrajnejši postopek, v katerem se rahlo stisnjeni vinski grozdi namakajo v lastni tekočini. Med postopkom maceracije mošt iz lupine in pešk grozda pridobiva okuse, barvo in tanine,« skušata pojasniti sogovornika potek vinskega postopka ter nadaljujeta, da je potrebno takšno vino piti zelo počasi in ob posebnih priložnostih. »Vsako vino je pijača trenutka in takšnega vina na veselici zagotovo ne bomo pili, tam bomo raje posegli po čem drugem, kateri drugi vrsti vina,« se nadaljuje pogovor, ki se usmeri še v izbor blagovne znamke. Le-ta je bila izbrana zelo premišljeno in tako najdemo na nalepkah, ki krasijo steklenice, poleg napisa še letnico 1931 ter simbol boginje Lune, bronaste uteži, ki je bila pred leti najdena pri arheoloških izkopavanjih na Ajdovskem gradcu (arheološki park je od kmetije oddaljen približno deset kilometrov). Nalepke steklenic vina znamke Pinot Gris krasi še barvni del freske, ki je del notranjosti cerkve sv. Jurija v Trnovcu. »Tudi z vinskimi nalepkami želimo nekaj sporočiti, povedati, kje so naše korenine in kje je naš dom,« poudarita Andreja in Janko Kobal.

Smilja Radi

(članek je bil objavljen v 23. decembra izdani številki časopisa Posavski obzornik)

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam