Velika sobota – dan čaščenja Jezusa v Božjem grobu

Velika sobota je za katoličane dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Poleg tega ta dan potekajo blagoslovi ognja in vode ter velikonočnih jedi in večerna slovesna vigilija.

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci, največkrat so to ministranti, po obredu blagoslova ognja in vode ogenj raznesejo po domovih vernikov.

Čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, v marsikateri župniji ohranjajo tradicijo blagoslovov po vaseh. Jedi, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu (mednje sodijo kruh, meso, pirhi in hren), imajo posebno simboliko: kruh (ali potica oz. pogača) je znamenje božje dobrote in človekovega dela; meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe; pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja; korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Zvečer se v cerkvah odvijajo velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvedejo v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši berejo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma. Duhovnik zapoje slovesno alelujo, cerkveni zvonovi se spet 'razvežejo', potem ko so se na veliki četrtek 'zavezali' oz. so utihnili. 

R. R., vir: SŠK