Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Velikonočne jedi imajo simboliko

Objavljeno: Ponedeljek, 05.04.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
velikonocne jedi AKZ Sremic.

Prikaz najbolj tipičnih velikonočnih jedi Aktiva kmečkih žena Sremič

Resda lahko dandanes že vse velikonočne jedi kupimo v trgovini, pravi vodja Aktiva kmečkih žena Sremič Marjana Les, a so te zgolj približek doma pripravljenim jedem, če je gospodinja vsaj malo podkovana v njihovi pripravi.

Članice Društva kmetic Krško, pod okriljem katerega deluje tudi Aktiv kmečkih žena Sremič, so sicer vešče kuhanja in pečenja raznolikih jedi, kljub temu pa svoja znanja vselej še nadgrajujejo, se učijo druga od druge in od mentorjev. Tako so tudi v preteklih letih v obdobju pred najpomembnejšim krščanskim praznikom v aktivu izvedle tudi različne izobraževalne delavnice na temo velikonočnih pogostitev, na katerih so se urile iz priprave velikonočnih zajčkov iz kvašenega testa, pletenic, tradicionalnih in potratnih potic, jabolčnega in sirovega zavitka idr., pa tudi v izdelavi velikonočnih aranžmajev, med katere sodijo tudi butare, v snop povezano pomladansko zelenje in cvetje ali sestavljene butare iz pobarvanih oblancev, ki se jih nese k blagoslovu na cvetno nedeljo. V letu 2019 so članice sremiškega aktiva tradicionalne velikonočne jedi uspešno predstavile tudi na videmski tržnici v jutranji oddaji RTV Slovenije Dobro jutro.

Uporabne tudi jajčne lupine pirhov

velikonocne jedi - Marjana Les

Marjana Les

Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se k blagoslovu nese jedi, ki se jih po vrnitvi z velikonočne maše zatem zaužije pri nedeljskem zajtrku, na katerem se ob bogati obloženi mizi zbere družina. Četudi se dandanes gospodinje pri pripravi zajtrka že v veliki meri prilagajajo predvsem okusu in željam članov družine, pravi Marjana Les, pa je ta v osnovi sestavljen iz belega kruha, praviloma mlečnega kruha kot znamenja Božje dobrote in človekovega dela, ter okrogle orehove potice, ki ponazarja Kristusovo krono, gospodinje pa ob tej priložnosti rade namesto orehove spečejo ocvirkovo, pehtranovo, sirovo ali rožičevo potico. Po tradiciji pomembne elemente predstavljajo kuhana šunka ali domače prekajene klobase, suho meso namreč ponazarja Kristusovo telo, hren, ki simbolizira žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, ter rdeče obarvani pirhi kot simbolika Jezusove krvi in njegovih petih ran. Lesova pripravlja jajca, kuhana v čebuli, ki jih pred kuhanjem okrasi z zelenjem in tesno poveže z nogavico, da zelenje na lupini naredi čim lepši odtis, ter jajca, ki jih kuha v nefiltrirani domači frankinji, ki zatem lepo kristalizira na jajčni lupini, še pred kuhanjem pa jajca namoči v kis, da je lupina mehkejša. V zvezi s pirhi še pove, da so zatem uporabne tudi jajčne lupine. Nekateri te posujejo okoli hiše, saj naj bi po odganjale kače, dejansko pa so lupine dober vir kalcija, ki uravnava Ph vrednost tal, ter izredno koristne za krepitev koreninskega sistema in stebla rastlin, po zemlji posutih ostrih zdrobljenih lupinic pa naj bi se izogibali tudi polži, črvi in drugi plazilci. A če se povrnemo k velikonočnim jedem, vodja sremiških kmetic ob zaključku predstavitve jedi še pove, da se za njihovo lažje presnavljanje poleg prileže tudi kozarec suhega vina z visoko kislino, vanj pa se namoči pelin kot simbol suhega žolča, katerega so dali piti Jezusu na križu.

Bojana Mavsar

(članek je bil objavljen v 1. aprila izdani številki časopisa Posavski obzornik)

 
« Nazaj na seznam