Sevničanka Nataša Pinoza, manekenka in fotomodel, bi lahko krasila katero koli naslovnico slovenske ali tuje revije, a kljub temu ostaja previdna in na domačih tleh, ki jih dobro pozna, v tujino pa rada zahaja predvsem po nakupih, ki jim doda še sobotno dopoldansko pitje kave na glavnem trgu v Trstu.
Ko je prijokala 24. septembra 1983 v celjski porodnišnici na svet, je bila drobno bitje, pred katero je bilo veliko preizkušenj. Odraščala je na vasi, nedaleč od Sevnice, kjer si je čas pogosto in najraje krajšala s slikanjem pokrajine.
Na modno pisto je stopila prvič pri petnajstih letih - na modni reviji, ki jo je kar nekaj let v atriju sevniškega gradu prirejala tamkajšnja srednja šola pod imenom Pomad je čudež. »Imela sem strašno tremo, ni mi bilo vseeno, kako sem videti, a ko sem videla nasmehe in bila nagrajena z aplavzom, mi je bilo nekoliko lajže,« je dejala visokorasla zelenooka lepotica Nataša Pinoza, ki je bila s svojimi 180 centimetri najvišje dekle v frizerskem oddelku Srednje šole Sevnica. Na srednjo šolo ima lepe spomine, v njej je dobila dovolj spodbude, da je nadaljevala šolanje na kozmetični šoli v Ljubljani in kasneje je zaključila še magisterski študij na Fakulteti za turistične študije v Portorožu. »Skoraj ves čas študija sem opravljala delo manekenke in fotomodela ter si tako sama zagotovila velik del finančnih sredstev,« je obudila spomine na čas, ki je vplival na njeno nadaljnjo življenjsko pot.
Leta 2002 je bila prva spremljevalka na tekmovanju za Supermodel Slovenije, drugo mesto je osvojila tudi v igri za Bondovo dekle, leta 2006 pa je osvojila krono in laskavi naziv Miss Universe, a vse to ni vplivalo na njen način življenja, ki je pogosto ostajal skrit pred očmi javnosti. »Se je že zgodilo, da sem imela vsega dovolj, a potem sem nadaljevala s potjo, ki mi je bila na nek način podarjena,« je pripomnila in nadaljevala, da ji je modni svet, v katerem se giba že 17 let, ponudil marsikatero prijetno doživetje, med drugim tudi potovanje v Ameriko, a kljub temu je njena domača vas Ledina tista, v katero se pogosto vrača. »Tu je moj dom, svet, ki ga obožujem. Tu je doma mir. Tukaj živijo moji starši, moja sestra, prijatelji, znanci ... Lepo se je vračati nekam, kjer si dobrodošel, kjer te ljudje spoštujejo, cenijo, so vljudni in prijazni, prav nič prevzetni,« je pripovedovala privlačna Sevničanka, ki se je uveljavila v svetu mode.
S. R.
Celoten članek je bil objavljen v lanskoletni zadnji številki regionalnega časopisa Posavski obzornik.