Časopis za pokrajino Posavje
5.04.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vodi me, siva pot …

Objavljeno: Nedelja, 16.02.2020    Rubrika: PANORAMA Redakcija
Izlet v neznano, Gorenjska (18)

Zajtrk na prostem

Le kdo ne pozna skladbe Aleksandra Mežka in še posebej njenega refrena: Siva pot, vodi me, kamor hoče srce; na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot …?

Vsi tisti, ki so se ponovno odločili za izlet v neznano za slovenski kulturni praznik, ob vstopu v avtobuse v zgodnjem prazničnem jutru niso vedeli, kam jih bo vodila pot, katero smer neba je tokrat izbral Toni Prah s svojo druščino. »Ali je to sploh pomembno?« je vprašala sopotnica in nadaljevala, da se bo prepustila vožnji ter vodiču, ki je kmalu razdelil lističe z vprašanji. Z odgovori nanje je bilo potnicam in potnikom kmalu jasno, da bo vodila  pot na Gorenjsko, a v katere kraje je ostajala skrivnost. »Bomo obiskali Vrbo, morda Žirovnico ali Radovljico?« se je marsikdo spraševal, a prvi izvoz z avtoceste je vodil v Begunje – v kraj, ki je znan po izdelavi Elanovih smuči, s katerimi je dolga leta smučal tudi Ingemar Stenmark, svetovna znana smučarska legenda.

MUZEJ ELANOVIH SMUČI

Izlet v neznano, Elan (4)

Začetnik uspešne zgodbe Elanovih smuči

Elan, ki je svojo uspešno podjetniško zgodbo začel pisati leta 1945, ko je domačin Rudi Finžgar na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo Elan ter v njej začel izdelovati smuči in telovadno opremo, je pred slabima dvema letoma odprl tudi muzej. V muzeju so na ogled prve lesene smuči, ki jih je izdelal Rudi Finžgar in s katerimi je tudi sam skakal, kot tudi najsodobnejše smuči. Poleg razstavljenih smuči so na ogled še stare naprave za izdelavo smuči, na številnih fotografijah in v fimskem zapisu pa so tudi mnogi znani obrazi, ki so osvajali najvišja mesta v »beli karavani« prav z Elanovimi smuči. Kdor je želel, je lahko preizkusil ravnotežje na snežni deski ali smučeh, za konec pa proti cilju odvijugal na simulatorju smučanja.

GORENJSKE KMETIJE

Izlet v neznano, Kmetija Dolenc (6)

Obisk kmetije Dolenc

V nadaljevanju enodnevnega izleta je sledil obisk skrbno izbranih gorenjskih kmetij. Prva na seznamu je bila živinorejska kmetija Dolenc v vasi Vrbnje. Na njej se brat, ki je mladi prevzemnik kmetije in nosilec dejavnosti, ter sestra ukvarjata z živinorejo in predelavo mleka. Kmetija obsega 75 ha kmetijskih površin, na njej redijo 90 črno-belih mlekaric, znanih kot frizijk, ter 75 telet in telic za nadaljnjo rejo. Na eni največjih gorenjskih kmetij vzgajajo tudi krave, ki zastopajo Slovenijo na velikih mednarodnih razstavah krav črno-bele pasme. Mlada in delovna Nejc ter Nina, ki sta popolnoma predana delu na kmetiji, sta ponosna na prednike in njihov trud, ki ga bosta skušala nadgraditi še z možnostjo bivanja na kmetiji za goste.

Izlet v neznano, Kmetija Slibar

Na kmetiji Šlibar je potekala tudi pokušina eko piva.

Še en primer dobrega gospodarjenja je družinska ekološka kmetija Šlibar v Tržiču, kjer se ukvarjajo z več dejavnostmi, a osrednji sta poljedelstvo ter sadjarstvo, od leta 2013 pa proizvajajo tudi ekološko pivo, v čemer so prvi v Sloveniji. Del njihove ponudbe je še možnost bivanja v lesenih hiškah v popolnoma naravnem okolju, ki ga občasno zmoti morda mukanje krav na pašniku v bližini ali pa zven zvona v cerkvenem zvoniku. »Največ gostov imamo z Nizozemske,« pove Gregor, ko odpre vrata ene izmed lesenih hišk. Manjše hiške imajo en notranji prostor z dvojno posteljo, manjšo sedežno in pisalno površino, dve večji družinski hiški imata poleg večje sobe za starše tudi manjšo sobico za spanje do štirih otrok, medtem ko je kopalnica oddaljena od hiške od 2 do 5 minut hoje. Pred hiško je prostor za kuhanje z osnovno opremo in zunanjo teraso.

Izlet v neznano, Kmetija Matijovc (6)

Na kmetiji Matijovc se ukvarjajo predvsem s sadjarstvom.

Zanimiva in z več stoletno zgodovino je kmetija Matijovc v kraju Podbrezje. Na njej gospodari že deseti rod Jegličev, kajti priimek Jeglič je v družinski kroniki zapisan že leta 1630, ko se je rodil Andrej Jeglič, in od leta 1657 se je vsem naslednjim gospodarjem ime začelo s črko J (Jurij, Jakob, Jernej …). »Upamo, da se bo tradicija JJ nadaljevala tudi v enajstem rodu,« se nasmehne gospodar Janko ter pokaže na mogočno stavbo, ki je bila večkrat obnovljena, vendar je ohranila večino potez, ki so značilne za gorenjsko arhitekturo (v bližini stoji tudi več kot 500 let stara protiturška utrdba s cerkvico). Kmetija je v zadnjih tridesetih letih znana po integrirani pridelavi sadja, zelenjave in integriranem poljedelstvu.

Zaključek enodnevnega izleta, ki je ponudil marsikaj zanimivega in je zagotovo marsikoga spodbudil tudi k razmišljanju, se je zaključil v hotelu Marinšek v Naklem s pogledom na visoke gorenjske vršace, pokrite s snegom.

S. R., foto: V. Šeško
« Nazaj na seznam