Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zakaj vaditi jogo?

Objavljeno: Ponedeljek, 20.09.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
asane3

Joga v vsakdanjem življenju

»Jogo je najbolje vaditi zjutraj…«, je pisalo v neki reviji. Pa spet v nekem drugem članku nekega drugega časopisa, da je najboljši čas za vadbo joge zvečer. Nekateri pravijo, da je potrebno vaditi čisto vsak dan ob istem času vsaj eno uro, drugi pravijo, da to ni tako pomembno, da je veliko bolj pomembno, da smo pri vadbi zbrani in sproščeni – torej vadimo samo takrat, čeprav le nekajkrat na teden. In kaj je od vsega naštetega res?
 
V bistvu drži vse. Vaditi jogo zjutraj je čudovito, prijetno nas prebudi in nas napolni s svežimi močmi za cel dan. Vaditi jogo zvečer je prav tako odlično, umiri naše življenjske procese ter nas pripravi na nočni počitek, ki je izjemno pomemben za naše zdravje. Vsakodnevna vadba joge nam pomaga ohranjati življenjski ritem, le-ta je v današnjem »modernem« načinu življenja dostikrat porušen. Z redno, vsakodnevno vadbo tudi krepimo svojo disciplino in notranjo moč. Kadar pa vadimo v idealnih razmerah, zbrani in sproščeni, lažje dosežemo globljo povezavo s svojim lastnim bistvom.

Meruvakrasana
Analitični um zahodnjaka seveda lahko najde težave tudi tam, kjer jih ni. Mnogi  ljudje se sprašujejo ali je pomembno po kakšnem sistemu vadimo jogo. Nekateri tudi trdijo, da sistematična vadba joge ne obstaja, da je »izum« sistematične vadbe joge le popačeno zahodnjaško razumevanje joge, saj je joga ena sama – kako naj bi torej obstajali različni sistemi joge. Neizpodbitno dejstvo je, da je način podajanja znanja na zahodu precej drugačen od tistega na vzhodu. Znanstveni pristop z analizo in poskusom razumevanja stvarstva z intelektom sta dve značilnosti zahodnega uma. Zato mislim, da sistematična vadba joge sploh ni slaba. Sistem Joga v vsakdanjem življenju nam ponuja ravno to – postopno in premišljeno vadbo joge v osmih zahtevnostnih stopnjah. Vsaka stopnja vključuje vadbo posameznih položajev (asan) in tehnike dihanja (pranayama) ter meditacijske tehnike.
 
Kaj pravzaprav pomeni beseda JOGA? Beseda je nastala iz Sanskrta, pra-jezika ki je bil v uporabi pred mnogimi tisočletji na ozemlju današnje Indije in dežel okrog nje. Mnogi današnji jeziki imajo še vedno nekatere besede, ki izvirajo iz Sanskrta (tudi slovenščina). V Sanskrtu beseda JOG, torej koren besede JOGA, pomeni povezati, združiti, uskladiti. Ravno to nam nudi vadba joge – poveže nas s samim sabo, z našim notranjim bistvom ter uravnoveša naše življenje na vseh nivojih bivanja. Vendar se to ne zgodi kar v hipu ali čez noč, vadba joge nikakor ni čarobna tabletka s katero vse tegobe tega sveta minejo. Take tabletke v resnici ni, čeprav so že v starih pripovedkah ljudje v upanju govorili o čudežni koreninici, ki se je imenovala Koren-lečen. Kdorkoli je pojedel, včasih pa samo polizal ali povohal to korenino, je bil hipno rešen vseh težav. V resnici pa je vsako izboljšanje, uravnovešenje in napredek mogoč le z rednim delom na sebi, kar pomeni v jeziku joge – z redno vadbo jogijskih vaj in tehnik.
 
Sistematična in redna vadba joge nam pomaga pri usklajevanju, uravnovešanju našega življenja. Pomaga nam torej pri soočanju z vsakdanjimi izzivi in težavami.  Nudi nam razumevanje naših notranjih vzgibov, reakcij v odnosih z okolico. Različne jogijske tehnike pa nam omogočajo ohranjati zdravje in čistost, tako na fizičnem kot tudi na mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju. Vadba joge je mnogo več kot le telovadba ali bolj ali manj zahtevne aerobne vaje. Vaditi jogo ne pomeni samo sedeti ure in ure nepremično v položaju za meditacijo in ne početi nič. Prav tako joga ni metoda za pridobitev okultnih moči. Vaditi jogo pomeni se zavedati, kaj pomeni biti človek in se naučiti prevzeti odgovornost za svoje misli, besede in dejanja.
 
Pri vadbi jogijskih položajev (asan) pa je cilj ohranjati in izboljšati ravnovesje med fizičnim telesom, vitalnostjo, dušo in telesom ter na ta način izboljšati kvaliteto življenja. Niti najmanj ni pomembno, kako popolno kdo izvede kak položaj. Še manj, kdo izvede položaj bolje. Pri vadbi jogijskih položajev vedno upoštevamo svoje trenutno psiho-fizično stanje in nikakor ne pretiravamo z izvajanjem. Tudi, če imamo na začetku vadbe občutek, da določenega položaja ne bomo zmogli izvesti, ne obupajmo. Redna vadba prinaša napredek.
 
Vadba joge je primerna za vsakogar, ne glede na starost, spol, versko prepričanje,… Potrebujemo le primeren prostor in željo po vadbi. Obleka naj bi bila lahka, ohlapna in raztegljiva, po možnosti iz naravnih materialov. Priporočljiva je tudi vadbena podloga. V originalu so bile vadbene podloge iz trstike ali pa grobo tkane bombažne tkanine. Naravni materiali teh vadbenih podlog so omogočali kontakt, energetsko povezavo z zemljo med samo vadbo. Moderne vadbene podlage (armafleks), ki so na voljo v naših trgovinah, pa so iz umetnih mas in delujejo kot izolator. Še vedno pa je bolje vaditi na armafleksu kot pa ne vaditi.
 
Zaradi omejitev, ki so nastale na podlagi koronskih ukrepov, je žal okrnjena tudi vadba joge v živo. Vendar pa je vodeno vadbo joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju možno vaditi v živo tudi preko spleta (Zoom vadba) ali s posnetki sistematične vadbe.

Vir: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Novo mesto
« Nazaj na seznam
»