Časopis za pokrajino Posavje
14.12.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zlata maša brežiškega župnika Milana Kšele

Objavljeno: Ponedeljek, 12.08.2019    Rubrika: PANORAMA Redakcija
zlata_masa_milana_ksele77

Milan Kšela med obhajanjem zlate maše ob 50-letnici duhovništva

Župnijska cerkev sv. Lovrenca v Brežicah je bila včeraj, na Lovrenčevo nedeljo, prizorišče slovesnosti zlate maše brežiškega župnika Milana Kšele, ki je novo mašo pel pred natanko 50 leti v Ljutomeru. Zlatomašnik je svoj duhovniški jubilej praznoval s številnimi župljani in drugimi verniki, ki so prišli iz različnih koncev brežiške občine, Posavja in širše.

zlata_masa_milana_ksele82

Zlatomašnik z ostalimi duhovniki, ki so somaševali, in ministranti

Brežiška cerkev je bila razumljivo premajhna za vse, ki so prišli, da bi bili del zlatomašne slovesnosti 75-letnega Milana Kšele, ki je dušni pastir v župniji Brežice že 38 let oz. vse od leta 1981. Pesem Zlatomašnik, bod’ pozdravljen je pozdravila prihod v sprevodu, ki so ga sestavljali ministranti, skoraj 20 drugih duhovnikov, kot zadnji pa je pred oltar prišel jubilant, zlatomašnik. Pozdrav zlatomašniku je imel Franc Rataj, ki je tudi vodil ceremonijo v cerkvi. Uvod v mašo je pripadel Franciju Trstenjaku, glavnemu uredniku Radia Ognjišče. Berili sta prebrala Kaja Galič Lenkič in Tomaž Šubic, vmes sta psalm odpela Marko Blaževič in Jurij Žnideršič.
zlata_masa_milana_ksele128

Brežiški župnik Milan Kšela je tudi na dan praznovanja zlate maše dokazal, da njegova pozitivna naravnanost, iskrena beseda in prijazen pogled, ki jih nameni vsakomur, že desetletja bogatijo prebivalce, mesto, občino in celotno posavsko regijo.


PRIDIGAL ZLATOMAŠNIKOV NEČAK

Zlatomašni pridigar je bil Marko Magdič, zlatomašnikov nečak. Na kratko je orisal Kšelino življenje, ki se je pred odločitvijo o duhovniškem poklicu navduševal za urarja. Kljub začetnim dvomom sta oče Franc in mama Ana svojega sina Milana z blagoslovom in hvaležnostjo pospremila na duhovniško pot. Magdič je še omenil, da je bil stric Milan edini stric, ki so ga tikali, in poudaril pomen medosebnih odnosov v življenju. Hvala za tvojo bogato duhovno dediščino, se je zlatomašniku zahvalil ob koncu pridige. Prošnje vernikov so izrekli Mateja Slakonja, Milka Sušin, David Križman, Marjetka Peterkovič in Ana Žnideršič. Sledilo je prinašanje darov, katerih pomen je predstavila Darja Ferenčak. Zlatomašniku je svečo prinesel Vid Kolić, sliko nove maše in podobico Metka Berglez, popotno palico in školjko Filip Ferenčak, kruh Marija Žnideršič ter vino Slavica in Ivan Vegelj, ki sta bila prvi par, ki ju je po prihodu v brežiško župnijo Kšela poročil. Uvod v molitev Očenaš je imel župnik Anton Žerdin, uvod v pozdrav miru s stiskom rok pa Mateja Kolić. Poobhajilno pesem z naslovom Molitev avtoric Urše Remic in Ajde Račič sta na cerkvenem koru ubrano zapela Rok Ferenčak in Jelka Žnideršič.
zlata_masa_milana_ksele136

Častnemu občanu občine Brežice je čestital in se zahvalil tudi župan Ivan Molan.


PREDVAJALI FILM O ZLATOMAŠNIKU

Po sklepnem blagoslovu in zaključni pesmi so verniki nekaj časa še ostali v cerkvi, saj so premierno predvajali kratek film z naslovom Gospodu v čast in slavo 50-letnice mašništva našega župnika Milana Kšele. Še pred predvajanjem je Alenka Černelič Krošelj med drugim povedala: »Vsi vemo, da svoje poslanstvo dojemate in živite širše ter da je nepogrešljiv del vašega življenja tudi vpetost v družbo. O tem priča vaše delo in dejstvo, da smo danes zbrani številni, tisti, ki smo večkrat tu, in tisti, ki so vam prišli čestitat, ker vas cenijo in sodelujete z njimi na različnih področjih.« V filmu, ki ga je posnel in zmontiral Davor Lipej, je predstavljeno župnikovo življenje in delovanje v brežiški župniji ter pričevanja nekaterih njegovih najožjih župnijskih sodelavcev. Med številnimi, katerim se je na koncu zlatomašne slovesnosti zahvalil Kšela, začenši s svojimi domačimi, so tudi župnijski pastoralni svet, Društvo 1824, gradbeni odbor za Slomškov dom, Občina Brežice, Dom upokojencev Brežice in Splošna bolnišnica Brežice (v njunih kapelah redno obhaja svete maše), redovnice itd. »Vesel sem vseh vas, ki ste danes tukaj, in vesel bom, če bo naša farna cerkev odslej vsako nedeljo tako polna,« je sklenil.
zlata_masa_milana_ksele142

Zlatomašniku je prišla zapet tudi Nuša Derenda.


SLAVJE ZUNAJ POD ŠOTOROM: GLASBA, ZAHVALE, NAPITNICE

Slovesno dogajanje ob zlati maši se je nadaljevalo pod šotorom na prostoru med Slomškovim domom in cerkvijo, kjer je sledilo kosilo in druženje. Glasba Pihalnega orkestra Kapele pod taktirko dirigenta Sebastjana Borovšaka je popeljala do voščila župljanov in župana brežiške občine Ivana Molana, ki je poudaril, da je Kšela v vseh letih službovanja v Brežicah veliko pripomogel k razvoju občine in samega mesta ter se zelo zavzemal za ohranitev kulturne dediščine. Župan je izpostavil tudi njegovo dobrotljivost ter nasmeh in prijazno besedo, ki ju nameni vsakomur na ulici. Sledilo je pet napitnic za vsakih deset let duhovništva. Začenjali so jih Marjetka Peterkovič, mag. Mojca Strašek Dodig, Majda Adamič, Rok Ferenčak in Gorazd Bastašić. Navzoči – po naših ocenah jih je bilo več kot 400 – so nazdravili ob pesmih Kol’kr kapljic tol’ko let, En hribček bom kupil, Veš, o Marija, Dere san ja mali bia (v prleškem narečju) in Hvala večnemu Bogu (zahvalna pesem). Program, ki se je odvijal zunaj, je vodila Alenka Černelič Krošelj. V Slomškovem domu so pripravili tudi manjšo razstavo fotografij o 50-letnici duhovništva Milana Kšele, predvajal pa se je tudi prej omenjeni film.
zlata_masa_milana_ksele194

S Kšelo je praznovalo veliko število vernikov od blizu in daleč.


PREDLANI POSTAL TUDI ČASTNI OBČAN

Zlatomašnik Milan Kšela je leta 2017 postal častni občan občine Brežice, takrat smo z njim opravili tudi pogovor: https://www.posavskiobzornik.si/panorama/milan-ksela-ljudje-so-me-sprejeli-za-svojega. Spodaj objavljamo še obrazložitev ob prejemu tega naziva.

Milan Kšela se je rodil v sosednji Hrvaški, v mestu Čakovec. Osnovnošolsko izobrazbo si je pridobil v slovenskem Ljutomeru, gimnazijska leta pa je preživel v Mariboru. Z odločitvijo za študij teologije je svoje življenje posvetil verskemu življenju, veri in vernikom. Od leta 1969 je zavezan Cerkvi, v tem letu je bil posvečen v duhovnika in imel novo mašo. Službovanje je pričel kot kaplan v Zgornji Polskavi, kot župnik pa je pričel delovati v Zgornji Ložnici. Od leta 1981 je Milan Kšela župnik v župniji Sv. Lovrenca v Brežicah. Njegovo zelo uspešno poslanstvo na pastoralni poti dokazuje nabor različnih, a vselej odgovornih funkcij, ki jih je opravljal. Imenovan je bil za prodekana, dekana Videmske dekanije, naddekana Savske naddekanije, opravljal pa je tudi funkcijo enega od svetovalcev celjskega škofa. Številni uspehi na pastoralni poti so le eden od delčkov njegovega izjemnega življenjskega dela.

Milan Kšela s svojim edinstvenim pristopom, toplo odprtostjo, globoko vero in izjemnim znanjem ter razgledanostjo pomembno zaznamuje tako versko kot kulturno in družbeno življenje v Brežicah in Posavju. Njegov prispevek pri vzgoji mladih za življenje je neprecenljiv. Skozi verouk ali zgolj pogovor želi pri mladih spodbuditi in ohranjati vrednote poštenosti, skromnosti, vere in ljubezni do vsakogar in tudi do domovine. Službovanje v župniji, v samem centru mesta, je močno povezano tudi z mestnim utripom in povsem drugačno od službovanja v župniji na vasi. Župnik Milan Kšela je kot ljubitelj različnih umetnosti že 25 let podpornik številnih društev na področju kulture. Vrata cerkve sv. Roka in cerkve sv. Lovrenca je odprl za različne koncerte in druge dogodke.

Aktivno se je vključil v delo Društva za oživitev mesta Brežice in omogočil izdajo prvega zbornika zbirke Brežiške študije – Župnija sv. Lovrenca v Brežicah: Ob 220-letnici župnijske cerkve. Zbirka Brežiške študije je povezala raziskovalce, znanstvenike in strokovnjake, ki izhajajo iz Brežic, so Brežičani ali čutijo, da lahko Brežicam nekaj dajo. Zbirko Brežiške študije je pod okrilje prevzelo Društvo za oživitev mesta Brežice, ki se zaveda, da sta bila spodbuda in finančni prispevek Milana Kšele ob izdaji prvega zbornika neprecenljiva.

Delovanje Milana Kšele je močno povezano tudi z ustanovitvijo Društva 1824, ki si je za cilj sprva zadalo obnovitev, nato pa življenje obnovljene stare šole v mestnem jedru Brežic. Društvo združuje različne generacije in skozi oživitev Rokovega sejma povezuje prostor in vsebino, s katero soustvarja utrip Brežic. Mesto je z ureditvijo Slomškovega doma pridobilo pomemben objekt za župnijske dejavnosti in izvajanje humanitarne dejavnosti za župnijsko Karitas. Skrb za sočloveka spremlja Milana Kšelo od nekdaj in je zelo vidna. O tem pričajo njegova dejanja in besede ter opažanja ljudi, s katerimi se srečuje na sprehodu čez mesto. Njegova pozitivna naravnanost, iskrena beseda in prijazen pogled, ki jih nameni vsakomur, že desetletja bogatijo prebivalce, mesto, občino in celotno posavsko regijo.


R. R.
« Nazaj na seznam