Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Župnik Janez Žakelj: »Četudi je vse zaprto, naj bo odprto srce«

Objavljeno: Četrtek, 01.04.2021    Rubrika: PANORAMA Redakcija
župnik Janez Žakelj

Mag. Janez Žakelj je župnik v Cerkljah ob Krki od leta 2008.

Letošnji velikonočni prazniki bodo še drugo leto zapored zaznamovani z zaostrenimi ukrepi proti širjenju virusa, kar pomeni, da bodo odpovedana vsa javna bogoslužja z navzočnostjo vernikov in cerkve bodo spet samevale. O ponovno drugačnem praznovanju največjega krščanskega praznika, njegovi simboliki in kako bodo naslednji praznični dnevi minili v župniji Cerklje ob Krki, smo vprašali tukajšnjega župnika mag. Janeza Žaklja.

Kakšen je pomen velike noči in njena simbolika?

Velika noč je največji krščanski praznik. Že samo ime pomeni, da se spominjamo zelo posebne noči, ko je bila premagana smrt. Veliko noč moramo razumeti skupaj z dogodki Jezusovega darovanja/trpljenja (česar se spominjamo na veliki četrtek in veliki petek), njegove smrti in njegovega vstajenja na veliko noč. Če dam primerjavo – neba ne moreš dobro razumeti, če ne veš, kaj je to zemlja. Ne bi vedeli pravega pomena svetlobe, če se ne bi zavedali, kakšna je tema. Trpljenje in smrt sta večna uganka za človeštvo in temu vprašanju se ne moremo izogniti – kdor namreč ljubi in zna ljubiti, ju vidi v svoji okolici, ju čuti, ko skuša pomagati. Veličina vstajenja pa osvetli smrt in trpljenje v popolnoma drugi luči – v luči vere in upanja. Sveti Avguštin zanimivo pravi: Naš Gospod je umrl, toda usmrtil je smrt … O, življenje (mišljen je Jezus), ki si smrt smrti! Bodite zato veseli, bratje (in sestre) moji, tudi v nas bo smrt umrla ... Bog je ljubezen in ljubezen je močnejša od smrti.

Priprava na veliko noč je postni čas ...

Otroke učimo, da vijolična barva pri mašah pomeni čas pred velikim praznikom. Tako imamo pred božičem štiri adventne tedne in barva, ki nas spominja, da smo pred velikim praznikom, je vijolična. Podobno je pri veliki noči, ko pred njo obhajamo postni čas. Le-ta ni sam sebi namen, ampak pripravi na praznik. Post in odpoved nista sama sebi namen, ampak temu, kar pride – da postajamo boljši ljudje, bolj po božji volji. Sveto pismo na več mestih poudarja, da je pravi namen posta v dobrih delih in v čistem srcu. K temu pa nam seveda lahko pomagajo tudi postna premagovanja, ampak z jasnim namenom, da duhovno prenovljeni pričakamo praznik Jezusovega vstajenja.

Kaj opažate glede pomena in veljave velikonočnih praznikov med ljudmi?

To, da veliko noč praznujejo tudi neverni, potrjuje, da je na nek način praznik zapisan v slovensko tradicijo. To je dragoceno, da tudi tisti, ki se sicer nimajo za vernike, odkrivajo v tem prazniku korist zase in za osebno duhovno življenje. Ta kulturna odprtost človeka, ki išče globlji pomen stvari, je lahko rodovitna njiva, kjer se usadi božja beseda ter požene sad v večji pozornosti in ljubezni. Vsak človek, predvsem pa tisti, ki se ima za vernika, mora ne nek način pripraviti svoje srce, da se pred praznikom razrahlja, da ni trdo, ampak dobro. Da potem sam zaživi iz dragocenih trenutkov praznične vsebine. Ta odprtost srca nikakor ni samoumevna. Tudi mi, duhovniki in mnogi verniki smo pred prazniki kar na trnih, saj je treba postoriti to in ono, hkrati pa ni dovolj časa za notranjo prenovo in srce lahko ostane trdo. Na tem mestu še kako prav pride na primer radijski misijon s spodbudnimi govori. Če se vrnem k vašemu vprašanju glede pomena in veljave tega praznika med ljudmi, moram reči, da pri nikomur ni dobro delati popačenih sodb. Lahko sodimo, da je vse plitvo, brez pravega pomena, da gre mimo …, vendar pa hkrati opažam, da so nekateri, ki iz tega praznika dobivajo moč, kakor svetilke drugim ljudem. Kristus govori vsakemu posebej. Trka na vrata vsakega posameznika in ta ima od znotraj kljuko, da mu lahko odpre in ga povabi v svoje življenje.

To, da veliko noč praznujejo tudi neverni, potrjuje, da je na nek način praznik zapisan v slovensko tradicijo. To je dragoceno, da tudi tisti, ki se sicer nimajo za vernike, odkrivajo v tem prazniku korist zase in za osebno duhovno življenje.

DSC_0978

Župnijska cerkev sv. Marka v Cerkljah ob Krki

Zdaj bomo že drugo leto veliko noč praznovali malo drugače, saj nas še vedno spremlja epidemija.

V lanskem letu nas je virus kar dobro presenetil. Spomnim se nekaterih datumov: 25. februarja je Slovenska škofovska konferenca sprejela prve ukrepe v povezavi s koronavirusom, kasneje pa še druge. 13. marca je sledil odlok, ki je marsikoga presenetil: v izogib širjenju koronavirusa in za ohranjanje zdravja prebivalstva so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. 27. marca je papež Frančišek na praznem trgu sam stopal proti cerkvi svetega Petra. Govoril je, kako smo v viharju vsi v istem čolnu, kako moramo ostati povezani med sabo. Govoril o Jezusovih besedah: 'kaj ste strahopetni, kako, da še nimate vere?'. Začetek vere je v
tem, da se zavemo, kako smo potrebni odrešenja. 12. aprila je bila velika noč, praznovanje največjega krščanskega praznika, veselje nad upanjem, ki nam ga je prinesel zmagovalec nad smrtjo. V veliki cerkvi ni bilo ljudstva, s katerim bi to veselje lahko delil. In letošnja velika noč bo podobna. Upam, da se bodo verniki v svojih družinah še toliko bolj potrudili, da bo velika noč ohranila svoj pečat odrešenja.

Kako bo letošnje velikonočno slavje potekalo v župniji Cerklje ob Krki?

Epidemija je resna preizkušnja. Dokler smo zdravi, je dobro in se težko zavemo pomena omejitev. Tisti, ki pa so covid-19 preboleli v hujši obliki, pa nam lahko s svojim pričevanjem odkrijejo, da so ukrepi potrebni. Vsekakor se jih bomo držali tudi za velikonočne praznike. Bogoslužja v Cerkljah bom opravljal sam oz. s sestrami usmiljenkami, ker smo isto gospodinjstvo. Tako vsaj ne bom popolnoma sam v cerkvi kakor nekateri drugi duhovniki. Opravili bomo vse že oznanjene maše, tudi ko jih je oznanjenih več na dan. Prav je, da ljudje vedo, da tudi župnik s sestrami moli zanje po njihovih namenih, oni pa spremljajo bogoslužje preko raznih medijev. Na veliko soboto bom opravil blagoslov jedil tako kot lansko leto. Naša župnija je dokaj strnjena in se dajo vasi prehoditi. Brez ustavljanja, z masko in z molitvijo lahko grem po cestah, ulicah ter blagoslavljam na vhodnih vratih postavljena velikonočna jedila, pri katerih potem tudi domači, preden jih zaužijejo, molijo in prosijo blagoslova za družino. V času epidemije skuša vsaka župnija na svoj način slediti navodilom in hkrati v čim večji meri zagotoviti vernikom možnost do duhovne oskrbe, posebej še bolnim in trpečim. Še posebej velja, da tudi če je vse zaprto, je še toliko bolj važno, da je odprto srce. Blagoslovljene velikonočne praznike želim vsem skupaj.

Rok Retelj, foto: R. R. in J. Ž.

Krajši pogovor s cerkljanskim župnikom je objavljen v današnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam