​Ali smo pri čuvanju narave res sami?

Lovske družine smo na podlagi leta 2004 sprejetega Zakona o divjadi in lovstvu v letu 2009 podpisale z državo, kot lastnico divjadi, koncesijske pogodbe. Sprejeli smo tako zakonske kakor tudi etične dolžnosti, da bomo skrbeli ne le za divjad, ampak vse prosto živeče živali. Iz narave lahko izvzamemo letno le toliko število divjadi, kolikor z odločbo predpiše Ministrstvo za kmetijstvo.

Za vse prostoživeče živali poskrbimo s primernim habitatom, kolikor je le to mogoče. Ogrožene živalske vrste smo lovci s predlogom za njihovo varovanje sami zaščitili še preden je to postala zakonska obveza. V zimskem času skrbimo za malo divjad s krmljenjem, v primeru visokega snega pa tudi s čiščenjem le tega. V spomladanskem času pred gnezdenjem poskrbimo tu za vzdrževanje grmišč. V času gnezdenja s plakati opozarjamo vodnike hišnih ljubljenčkov, naj pse ne spuščajo prosto tekati, saj so njihov plen zelo lahko mladiči vseh vrst. Fazanke tudi ne zapustijo gnezda, saj varujejo svoj zarod. Stisnejo se k tlom in čakajo na usodo.

24. junija ob približno 7.30 sem opazil delovne stroje ob potoku Gabernica in to ob mostu ceste Globoko-Kapele. Ko sem zaslišal njihovo delovanje, sem takoj odšel  na delovišče in s kretnjami zaustavil njihovo delovanje. Strojniki s tremi stroji so prenehali z delom, sam sem pa nemudoma preko telefona poklical lovskega inšpektorja Daniela Pavlina. Ta se je takoj tudi javil, čeprav je bil po njegovi izjavi na dopustu. Skupaj sva ugotovila, da izvajalec del krši 4. točko 33. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki pravi: V ČASU GNEZDENJA PTIC, MED 1. MARCEM IN 1. AVGUSTOM JE PREPOVEDANO SEKATI ZARAST OB VODNIH BREGOVIH, ČISTITI ODVODNE KANALE IN PRAZNITI VODNA ZAJETJA. Inšpektor me je prosil, naj dobim kontakt za odgovorno osebo naročnika dela. Tako sem pridobil številko telefona, katera naj bi bila od odgovornega v podjetju VGP Antona Hrastarja. Te podatke je dal strojnik,  ki pa se ni hotel predstaviti. Poklical sem g. Hrastarja, ki je po telefonu zagotovil, da bo zadevo uredil. Rezultat njegovega dela se vidi na priloženi fotografiji, posneti naslednji dan, ko je bila brežina potoka zdrobljena po strojnem posegu. Številko kontakta odgovorne osebe sem nemudoma posredoval tudi lovskemu inšpektorju.

Ob potoku Gabernica od mostu pri glavni cesti pa do lesenega mostu v predelu Laze sva skupaj z  lovskim čuvajem Jožetom Zorkom evidentirala skupaj cca 7 gnezd fazanov. To sva ugotavljala 15.06.2021 popoldan, po tem, ko sem v jutranjem času ob potoku našel poginulo fazanko. Fazanko je pokončal verjetno predator, vendar je ni odnesel, ker ga je verjetno nekaj zmotilo. Ker je bilo v bližini najdeno gnezdo z 11 jajci, sva oba predvidevala, da fazanka kljub nevarnosti ni odletela, ampak je hotela zaščititi svoje potomstvo. Glede na to sva nadaljevala obhod po obeh brežinah v celotni dolžini navedene trase in s psom ptičarjem ( ta s svojo stojo nakaže prisotnost divjadi in je ne prežene) našla še 6 gnezd. LD Globoko se trudi z repopulacijo fazanov in navedena najdišča so potrdila, da se le nekaj dobrega dogaja tudi v naravi. Fazanke so našle primerna mesta za gnezdišče med potokom in potjo v neposredni bližini, ker je bila brežina primerno zaraščena. Izvajalec del ni uničil le gnezdeče fazanke ampak tudi gnezda z jajci, verjetno pa je bilo tu še kar nekaj ostalih prostoživečih živali, zato je narava in LD tudi močno oškodovana. Če bi približno preračunali bi prišli do rezultata: 6 gnezd po 11 jajc bi dalo cca 66 potomcev, verjetnost naravnih izgub bi ocenili na 60 %, kar bi pomenilo nekje 32 osebkov (6 fazank in 26 mladičev), katerih cena v vzrejališču je 15 €/kos in tako je tudi nezanemarljiva materialna škoda cca 480 €.

In prav zato se sprašujem, ali smo pri čuvanju narave sami in tako imenovani višji interesi povozijo naša prizadevanja in se ne zmenijo za aktualno zakonodajo. Upam, da bo le sledila kazen in bo ta preprečila take dejavnosti ob nepravem času, žalostno pa je to, da to ne bo pripomoglo k našim prizadevanjem k dvigu števila male divjadi v naravi.

Dušan Lepšina, LD Globoko