Časopis za pokrajino Posavje
15.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mokrišča, vir življenja - za mnoge tudi vir gospodarskih dejavnosti

Objavljeno: Četrtek, 04.02.2016    Rubrika: Prejeli smo
Mokrišča, vir življenja - za mnoge tudi vir gospodarskih dejavnosti

Danes (2. februarja) obeležujemo svetovni dan mokrišč. Za marsikoga je ta datum nepomemben, ob besedi mokrišče pa mu največkrat pridejo pred oči močvirja, ki na prvi pogled na družbi ne gospodarstvu ne prinašajo koristi in jih je zato potrebno čim prej izsušiti oz. spremeniti njihovo rabo. Neustrezne kmetijske prakse, kanaliziranje vodotokov, različni gradbeni posegi itn. krčijo ta, za človeka izjemno pomembna okolja, ki niso samo močvirja. Sem spadajo vse stalno ali začasno z vodo zasičena tla. So reke, rečna ustja, jezera, barja, ribniki, lagune, poplavne ravnice in gozdovi...

Resda se v močvirjih zredi kakšen »nadležen« komar, a prepoznana bogata biotska pestrost v mokriščih znatno prispeva k stabilnosti širših ekosistemov, katerih del je tudi človek. V mokriščih si tako najdejo dom številne ptice in dvoživke, ki nam pomagajo pri uravnavanju »nadležnih žuželk«. Ob do sedaj prepoznanih preko 100.000 sladkovodnih vrst, pa so nam zagotovo najbolj pomembne ribe, ki nam predstavljajo pomemben vir hrane.

Mokrišča s svojo čistilno funkcijo marsikje zagotavljajo pomemben vir pitne vode, napajajo tudi podtalnice... Vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi nas znova spominjajo, kako pomembno vlogo imajo lahko mokrišča tudi pri zadrževanju vode v sušnih obdobjih ali pri kompenziranju viškov vode ob poplavah, saj vlažna travišča ali šotišča delujejo kot spužve. V luči podnebnih sprememb postajajo navedena dejstva vedno bolj pomembna.

Zagotovo so številne ekosistemske funkcije, ki nam jih podarjajo mokrišča za preživetje človeka izjemno pomembne, vendar podatek, da je od leta 1900 pa do sedaj izginilo kar 64% svetovnih mokrišč, v Sloveniji pa smo jih v letih 1950- 1992 izgubili 40%, kaže, da se tega še ne zavedamo prav dobro.

A upanje ostaja... Če je v preteklosti človek na podlagi posnemanja delovanja mokrišč,že ustvarjal antropogena mokrišča kot so soline, riževa polja, mlake, kali, puči, ki so se ob osnovni podpori človeku pri preživetju tudi pretežno vklopila v naravno okolje, lahko v današnjem času z razpoložljivim znanjem, ustrezno razvojno politiko in naredimo velik korak izboljšanje stanja naravnih, kot tudi antropogeno nastalih mokrišč.

Ob sonaravni revitalizaciji (ekoremediacijah) degradiranih naravnih vodnih in obvodnih okolij, ohranjanju tradicionalnih in novejših oblik mokrišč, upoštevanja pomena ekosistemskih storitev mokrišč, izobraževanjem ter zagotavljanjem trajnostne rabe tudi drugih dobrin, ki jih lahko daje mokrišče (izkoriščanje biomase...) lahko v bodoče bistveno pomagamo predvsem sebi...

Zavod Svibna, 2. februar 2016

« Nazaj na seznam