Posavski obzornik

Kandidaturo za sevniškega župana napovedal Mitja Udovč

Sat, 20 Jun 2026 23:21:44 +0200

V minulem četrtkovem poznem popoldnevu je v lično urejenih prostorih lokala Platz na sevniškem bazenu napovedal kandidaturo za župana občine Sevnica na prihajajočih jesenskih lokalnih volitvah dolgoletni direktor Komunale Sevnica Mitja Udovč. Nastopil bo kot samostojen in neodvisen kandidat s podporo volivk in volivcev.

Mojca Šešlar napovedala kandidaturo za županjo občine Sevnica

Sat, 20 Jun 2026 23:13:18 +0200

V Albert Felicijanovi dvorani na sevniškem gradu je v minulem četrtkovem dopoldnevu napovedala kandidaturo za županjo občine Sevnica dolgoletna vodja Oddelka za družbene dejavnosti v občinski upravi Mojca Šešlar, ki bo kandidirala kot neodvisna kandidatka. Nikoli ni bila članica nobene politične stranke, vendar razmišlja tudi o oblikovanju neodvisne liste za občinski svet.

110-letnica smrti Kozme Pavliča, graditelja svetokriške »katedrale«

Sat, 20 Jun 2026 22:07:51 +0200

V župniji Sveti Križ – Podbočje so se v četrtek, 18. junija, spomnili 110-letnice smrti nekdanjega župnika Kozme Pavliča (1841–1916), graditelja tamkajšnje župnijske cerkve.

Potrjena preureditev in nadzidava satelitskega urgentnega centra ZD Sevnica

Sat, 20 Jun 2026 11:10:59 +0200

V sredo popoldan je potekala v sevniški kulturni dvorani 35. redna seja Občinskega sveta Občine Sevnica z 11. točkami dnevnega reda. Med njimi je bil potrjen predlog sklepa o preureditvi in nadzidavi ZD Sevnica za potrebe satelitskega urgentnega centra, ki deluje od aprila 2020 kot triažna enota SUC. O spremembah odloka KŠTM bodo dokončno odločali jeseni.

Iz Krke izvlekli mrtvo osebo

Sat, 20 Jun 2026 10:54:00 +0200

V petek pozno popoldne so posredovali gasilci PGE Krško in PGD Podbočje na reki Krki pri naselju Podbočje, kjer so iz reke s tehničnim posegom izvlekli mrtvo osebo. Obveščene so bile vse pristojne službe.

Tudi letos okušali najboljše kruhe, vina in salame

Sat, 20 Jun 2026 10:36:34 +0200

Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice je v sodelovanju z Občino Brežice ter Posavskim muzejem Brežice v petek znova poskrbel, da so se na brežiškem grajskem dvorišču predstavila vinogradniška, turistična in še nekatera druga društva iz občine Brežice, povezana s kulinariko. Letošnji Dan kruha, vina in salam je znova dokazal, da se pečejo odlični kruhi, pridelujejo zelo kakovostna vina ter izdelujejo zelo okusne salame.

Dražji vrtec ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode

Fri, 19 Jun 2026 13:43:47 +0200

Na četrtkovi 31. redni seji Občinskega sveta Mestne občine Krško so svetnice in svetniki obravnavali kar 22 točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili nove cene programov predšolske vzgoje za šolsko leto 2026/2027 ter spremembo elaborata cen odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Župan sprejel najuspešnejše učence in dijake mestne občine Krško

Fri, 19 Jun 2026 12:04:47 +0200

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je v sredo, 17. junija, na gradu Rajhenburg sprejel najuspešnejše učenke in učence osnovnih šol mestne občine Krško in dijake Šolskega centra Krško - Sevnica.

Poletna muzejska noč tudi v Mestnem muzeju Krško in Gradu Rajhenburg

Fri, 19 Jun 2026 11:46:47 +0200

V akciji Poletna muzejska noč sodelujejo tudi v Kulturnem domu Krško oz. njihovih muzejskih enotah, kjer bo v soboto od 18. do 24. ure vstop prost.

Plesni džuboks PD Imani navdušil občinstvo in počastil plesne dosežke članov društva

Fri, 19 Jun 2026 11:23:38 +0200

V nedeljo, 7. junija 2026, je v telovadnici Gimnazije Brežice potekala zaključna produkcija Plesnega društva Imani Brežice z naslovom Plesni džuboks. Pred polno dvorano staršev, prijateljev plesa in podpornikov društva so se predstavili plesalci vseh starostnih skupin ter obiskovalce popeljali skozi razgiban večer baleta, sodobnega plesa, jazza, hip hopa in street dancea.

Na ponovnem glasovanju občinski svet zavrnil Mitjo Valentinca

Fri, 19 Jun 2026 10:26:16 +0200

Po nesklepčnosti pred tednom dni je krški občinski svet v četrtek popoldne opravil 31. redno sejo v tem mandatu. V odsotnosti župana Janeza Kerina jo je vodil podžupan Dejan Žnideršič, prisotnih pa je bilo (največ) 24 svetnic in svetnikov.

Vabljeni na Poletno muzejsko noč v Posavskem muzeju Brežice

Fri, 19 Jun 2026 10:17:04 +0200

Tudi v Posavskem muzeju Brežice bo tretja junijska sobota v znamenju Poletne muzejske noči 2026. Med 18.00 in 24.00 bodo imeli obiskovalci prost vstop v muzej. Ob 20.00 bo v dvorani pod Viteško dvorano odprtje razstave Vmesni prostor. Ob 22.00 bo na vrsti še nočni sprehod po muzeju z Znamenitimi Posavkami in Posavci z zaključkom v Vodovodnem stolpu.

Pešbus v Dobovi

Fri, 19 Jun 2026 09:48:12 +0200

Program Pešbus, ki ga vodita Aktivno v šolo in mreža Zdravo mesto, je v vrtcu Najdihojca pri OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova ponovno varno in igrivo pripeljal otroke v vrtec. To je odličen način organizirane in spremljane hoje, ki varno pripelje najmlajše vrtičkarje do njihovega cilja.

V nedeljo posavsko praznovanje dneva državnosti

Fri, 19 Jun 2026 09:04:58 +0200

Skupno posavsko praznovanje dneva državnosti bo potekalo v nedeljo, 21. junija 2026, ob 18. uri v grajskem parku na sevniškem gradu.

Kaj se dogaja v parku pri DSO Krško?

Fri, 19 Jun 2026 07:55:55 +0200

V zadnjih dneh smo na uredništvo prejeli več opozoril oz. pritožb, podkrepljenih tudi s fotografijami, na neurejenost parka v bližini Doma starejših občanov Krško. V parku, namenjenem zlasti stanovalcem doma in njihovim obiskovalcem, je namreč precej raznih odpadkov, videti je tudi sledi vandalizma (polomljene klopi in solarne svetilke).

Fizični obračun na Jeleniku, grožnje v Kerinovem Grmu; gorelo pri Žadovinku in Gabrju pri Dobovi

Fri, 19 Jun 2026 07:39:35 +0200

Okoli 18. ure so policisti posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru v naselju Jelenik na območju Krškega, kjer je med krajani prišlo do spora, ki je prerasel v fizični obračun in do poškodovanja tuje stvari. Policisti obravnavajo kazniva dejanja lahke telesne poškodbe ter nadaljujejo z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vseh okoliščin dogodka.

Zaključni koncert Lare Mladkovič navdušil občinstvo

Thu, 18 Jun 2026 15:36:23 +0200

Zelo perspektivna harmonikarka in učenka Glasbene šole Brežice Lara Mladkovič je 8. junija z zaključnim koncertom v župnijski cerkvi sv. Marka v Cerkljah ob Krki navdušila občinstvo ter pokazala veliko glasbenega znanja, predanosti in ljubezni do glasbe.

Krško v Celovec pošilja 130 mladih športnikov in trenerjev

Thu, 18 Jun 2026 14:30:56 +0200

Danes zjutraj se je izpred Stadiona Matije Gubca v Celovec odpravila številčna odprava mladih športnikov in športnic iz mestne občine Krško. Na Športnih igrah mladih (United World Games), ki bodo na avstrijskem Koroškem potekale od četrtka do nedelje, bo letos sodelovalo 130 športnikov, športnic in trenerjev iz petih krških športnih društev.

Tudi letos so ročno pokosili hrib Cavsar

Thu, 18 Jun 2026 13:37:43 +0200

V Turističnem društvu Lovrenc Raka smo tudi letos izvedli ročno košnjo, ki je potekala v soboto, 13. junija, na župnijski parceli na Cavsarju.

Skupnosti ustvarjajo ljudje

Thu, 18 Jun 2026 13:07:40 +0200

V Mestni četrti Krško so 17. junija že 45. leto zapored z javno manifestacijo počastili praznik mestne četrti Krško, posvečen ustreljenim članom prvi krške borbene skupine po izbruhu druge svetovne vojne, vrnitvi izgnanega prebivalstva po zaključku vojne in razvoju mestne četrti.

Počitniška muzejska doživetja v Mestnem muzeju Krško in Gradu Rajhenburg

Thu, 18 Jun 2026 12:41:46 +0200

V Kulturnem domu Krško v prvem tednu počitnic vabijo otroke, stare od 6 do 14 let, na Počitniška muzejska doživetja v muzejskih enotah Kulturnega doma Krško.

V Gaju zaslužnih občanov še kip Frana Bonača, ustanovitelja »Celuloze«

Thu, 18 Jun 2026 11:29:10 +0200

V sredo, 17. junija, na 60-letnico njegove smrti, so v Gaju zaslužnih občanov v Krškem (mestni park) slovesno odkrili doprsni kip Frana Bonača, gospodarstvenika, ki je pred 2. svetovno vojno zgradil tovarno celuloze na Vidmu.

V Bistrici ob Sotli bodo dobili častno občanko; višje cene bistriškega vrtca

Thu, 18 Jun 2026 10:59:47 +0200

Bistriški občinski svet je na 21. seji konec maja poleg letošnjih občinskih nagrajencev potrdil tudi višje cene programov predšolske vzgoje in predlagane kandidate za člane Občinske volilne komisije (OVK).

Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke in mladino

Thu, 18 Jun 2026 10:38:04 +0200

Počitnice so pred vrati in na JSKD OI Krško tudi letos pripravljajo pester nabor poletnih ustvarjalnih delavnic za otroke in mladino.

Vikend, ki v NK Brežice 1919 ne bo šel v pozabo – selekciji U11 in U12 z dvema pokaloma iz Crikvenice

Thu, 18 Jun 2026 10:01:26 +0200

Za mlajšimi selekcijami NK Brežice 1919 je vikend, ki ga bodo še dolgo nosile v srcu.

Župan sprejel najuspešnejše osnovnošolce in osnovnošolke iz občine Brežice

Thu, 18 Jun 2026 09:17:49 +0200

V torek, 16. junija 2026, je župan Občine Brežice Ivan Molan na grajskem dvorišču Posavskega muzeja Brežice sprejel najuspešnejše osnovnošolke in osnovnošolce ter učenke in učence Glasbene šole Brežice, ki so se v šolskem letu 2025/2026 posebej odlikovali z dosežki na državnih in mednarodnih šolskih tekmovanjih ter z izjemnim učnim uspehom. Tradicionalni sprejem je bil namenjen učenkam in učencem iz osmih osnovnih šol v občini Brežice ter Glasbene šole Brežice.

16-letni motorist padel, trčil v ograjo in se hudo poškodoval; močan veter podiral drevesa in odkril strehi

Thu, 18 Jun 2026 08:44:49 +0200

V sredo malo pred 7. uro zjutraj je v bližini naselja Brezovo, občina Sevnica, padel voznik motornega kolesa in se poškodoval. Gasilci PGD Sevnica so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, preprečili iztekanje motornih tekočin, usmerjali promet, nudili prvo pomoč poškodovanemu motoristu in pomoč reševalcem NMP pri prenosu poškodovanca do reševalnega vozila ter pomoč avtovleki pri izvleki motornega kolesa na cestišče. Reševalci NMP Sevnica so poškodovano osebo oskrbeli in prepeljali v SB Novo mesto.

Kot poroča PU Novo mesto, so bili okoli 7. ure sevniški policisti obveščeni, da je v naselju Brezovo padel motorist. Po prvih ugotovitvah in zbranih obvestilih policistov je 16-letni voznik vozil iz smeri Zavratca proti Raduljam in izven naselja Brezovo na območju Sevnice zaradi neprilagojene hitrosti padel in trčil v zaščitno ograjo. Hudo poškodovanega motorista so reševalci oskrbeli in odpeljali v bolnišnico. Policisti nadaljujejo z ugotavljanjem vseh okoliščin prometne nesreče.

Sprejem najuspešnejših devetošolk in devetošolcev sevniške občine

Thu, 18 Jun 2026 08:04:41 +0200

V četrtek, 11. junija, je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Sevnica Janez Kukec na slavnostnem sprejemu v kulturni dvorani gostil najuspešnejše učenke in učence osnovnih šol sevniške občine.

Odlični rezultati Lukčevih plesalcev na Krku

Wed, 17 Jun 2026 14:14:36 +0200

V soboto, 13. 6. 2026, se je 61 Lukčevih plesalcev skupaj s spremljevalci iz Plesnega kluba Lukec odpravilo na Krk, kjer so nastopili na festivalu Island Dance Competition.

Med rože Vladke Sumrek se je prikradla tudi ptica

Wed, 17 Jun 2026 14:14:12 +0200

Članica Društva likovnikov Brežice (DLB) Vladka Sumrek je 5. junija po dveh letih spet povabila v svoj atelje v Črncu, kjer je predstavila novo razstavo, ki jo je naslovila Rože in ptica.

Uspešno zaključena prva sezona nogometnih uric v Vrtcu Krško

Wed, 17 Jun 2026 13:48:33 +0200

V šolskem letu 2025/26 smo v Vrtcu Krško prvič izvajali nogometne urice za otroke, stare od 5 do 6 let. Dejavnost je bila namenjena izboljšanju koordinacije ter spoznavanju nogometa skozi različne gibalne igre in zabavne aktivnosti z žogo.

Z novim hotelom širijo turistično ponudbo mesta

Wed, 17 Jun 2026 13:16:30 +0200

V družinskem podjetju Kunst, ki letos praznuje 60 let gostinske zgodbe, bodo v ponedeljek, 22. junija, odprli nov oz. razširjen butični Hotel Kunst Nature ob južni vpadnici v mesto Krško.

V soboto dresurno konjeniško tekmovanje

Wed, 17 Jun 2026 11:41:46 +0200

Konjeniški klub Zevnik Brežice vabi ljubitelje konj in elegance na dresurno konjeniško tekmovanje, ki bo v soboto, 20. junija, ob 10.00 na prireditvenem prostoru kluba na Čatežu ob Savi (Rimska cesta 22).

LD Brestanica: Naslednikom želimo predati zdravo lovišče, bogato naravo in lovsko tradicijo

Wed, 17 Jun 2026 10:47:33 +0200

Lovska družina Brestanica je preteklo soboto v kulturnem domu na Blanci obeležila 80 let delovanja.

Brežice vabijo na Dan kruha, vina in salam

Wed, 17 Jun 2026 09:36:00 +0200

Dan kruha, vina in salam je dogodek, ki že vrsto let povezuje domače okuse, lokalna društva, vinogradnike in obiskovalce ter ohranja pomemben del kulinarične dediščine destinacije Brežice.

45. Franjo prevozil tudi Roman Blatnik, eden od deveterice veličastnih

Wed, 17 Jun 2026 09:06:41 +0200

Največji slovenski rekreativni kolesarski praznik, že 45. maraton Franja BTC City, je s tridnevnim dogajanjem uspešno zaključen.

V Brestanici so se spomnili na Vladko Likar Kobal

Wed, 17 Jun 2026 08:17:43 +0200

V soboto, 13. junija, smo se v Domu Svobode v Brestanici zbrali krajani, prijatelji in sorodniki fotografinje in pedagoginje Vladke Likar Kobal, da ob 90-letnici rojstva obudimo spomin na njeno življenje in delo. Spominsko srečanje je bilo prav na njen rojstni dan, ko se je 1936. leta rodila sicer v Ljubljani, a je leta svoje mladosti preživela v Brestanici, takratnem Rajhenburgu.

V Pišecah sinoči zgorel hlev; v Pleterjah najdeno kolo

Wed, 17 Jun 2026 08:10:43 +0200

Sinoči okoli 22. ure je v Pišecah zagorel hlev. Gasilci PGD Pišece, Bizeljsko, Dečno selo in Brežice so požar, ki je objekt uničil, pogasili. Reševalci NMP so na kraju oskrbeli eno osebo. Na gasilski straži so ostali gasilci PGD Pišece in Bizeljsko (foto: PGD Bizeljsko).

Slavnostna podelitev diplom in pasov ob 50-letnici KBV Sevnica

Tue, 16 Jun 2026 14:12:58 +0200

V KBV Sevnica smo včeraj v svečanem vzdušju izvedli slavnostno podelitev diplom in pasov kandidatom, ki so uspešno opravili izpit za višjo stopnjo v fullcontact karateju in kickboxingu.

Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah?

Tue, 16 Jun 2026 13:42:22 +0200

Državni zbor RS je včeraj s 47 glasovi za in 32 proti potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim prinašajo odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Odprtje razstave akademskega kiparja Zorana Pozniča Mechano II

Tue, 16 Jun 2026 13:20:43 +0200

V petek, 5. junija 2026, smo v Galeriji Posavskega muzeja Brežice odprli razstavo akademskega kiparja, magistra umetnosti, Zorana Pozniča z naslovom Mechano II. Razstava skozi kiparstvo in slikarstvo odpira temeljna vprašanja o izvoru, identiteti in smeri človeka. Vprašanja ostajajo odprta in brez enoznačnih odgovorov. V njegovih delih pomen ni podan vnaprej, temveč nastaja v prostoru med materialnim in nematerialnim, kjer oblika presega svojo lastno snovnost.

Zaključek Kekčeve bralne poti v šolskem letu 2025/2026

Tue, 16 Jun 2026 10:50:36 +0200

V sredinem dopoldnevu, 3. junija 2026, smo na mladinskem oddelku Knjižnice Brežice zaključili Kekčevo bralno pot. Bralni program je potekal v šolskem letu 2025/2026 in v bralno navezo povezal učence in učitelje OŠPP NIS Brežice ter knjižničarko Knjižnice Brežice. Cilj programa je ves čas k branju spodbuditi skupino uporabnikov s posebnimi potrebami in jih motivirati za obiskovanje knjižnice.

Zaključni koncert violinistke Ivane Lesinšek

Tue, 16 Jun 2026 10:35:28 +0200

Na Glasbeni šoli Brežice smo bili v ponedeljek, 15. junija, priča čudovitemu zaključnemu koncertu naše violinistke Ivane Lesinšek, učenke prof. Andree Haber Požar. Ivana je s svojim nastopom dokazala, da se z vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo do glasbe otroške sanje počasi, a zanesljivo spreminjajo v življenjsko pot. Večer je bil prežet z glasbo, iskrenimi čustvi in ponosom. Ivana je zaigrala z zrelostjo, občutkom in srcem ter navdušila vse zbrane.

Prvi turistično-podjetniški hackathon v Brežicah

Tue, 16 Jun 2026 10:24:21 +0200

V Brežicah je potekal prvi turistično-podjetniški hackathon, ki sta ga v sodelovanju izvedla Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice ter Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Dvodnevni podjetniški izziv je bil namenjen dijakinjam in dijakom, ki so se preizkusili v reševanju realnega izziva lokalnega turistično-gostinskega podjetja ter pri tem razvijali podjetniške, ustvarjalne in predstavitvene veščine.

Bistriški gasilci s svečanostjo, parado in veselico obeležili 130 let

Tue, 16 Jun 2026 09:21:16 +0200

Na prvo junijsko soboto so članice in člani PGD Bistrica ob Sotli najprej s slavnostno sejo, nato z gasilsko parado in slovesnostjo, na koncu pa še z gasilsko veselico praznovali častitljivih 130 let delovanja.

Prijeten poletni večer v znamenju promenadnega koncerta

Tue, 16 Jun 2026 08:21:39 +0200

V petek, 12. junija, je Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo na ploščadi pred Kulturnim domom XIV. divizije Senovo izvedel tradicionalni promenadni koncert, ki je tudi letos privabil številne obiskovalce.

V Guntah vozilo trčilo v skalo

Tue, 16 Jun 2026 08:13:00 +0200

V ponedeljek zjutraj okoli 7. ure je na glavni cesti pri Guntah osebno vozilo trčilo v skalo na cestišču. Gasilci PGE Krško so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nevtralizirali iztekle motorne tekočine, s tehničnim posegom odstranili skalo in usmerjali promet. Poškodovanih ni bilo.

Nepozabna panoramska vožnja s starodobniki

Mon, 15 Jun 2026 16:16:28 +0200

Udeleženci dogodka Oldies Goldies smo se 30. maja 2026 zbrali pred prostori Kluba Hrast bivše železniške postaje v Tržišču, kjer so nas redarji usmerjali in pomagali pri parkiranju vozil. Po prijavi smo prejeli bloke za prehrano, dve nalepki za vozila ter štartne številke. Jutro smo začeli sproščeno – z zajtrkom: pečenimi jajci, kavo, vodo ter pogostitvijo Aktiva kmečkih žena Tržišče – nato je moderatorka dogodka, Milena Knez, napovedala, da se bo kmalu začela prava avantura.

Pol stoletja zvestobe zborovskemu petju

Mon, 15 Jun 2026 14:25:39 +0200

V soboto zvečer je v atriju sevniškega gradu MePZ Lisca Sevnica skupaj z gosti – predšolskim pevskim zborom Vrtca Ciciban Sevnica in pevskim zborom Voice Movers – obeležil 50 let neprekinjenega delovanja.

Družinski dan in Poletna muzejska noč v Galeriji Božidar Jakac

Mon, 15 Jun 2026 13:07:05 +0200

V soboto, 20. junija, bo v okviru Družinskega dne v GBJ med 16. in 18. uro vstop prost za družine, po 18. uri pa v okviru Poletne muzejske noči za vse obiskovalce.

Glasbene večere v atriju Mencingerjeve hiše odpira Big band GŠ Krško

Mon, 15 Jun 2026 11:37:53 +0200

Krška izpostava JSKD vabi na prvi koncert letošnjih Glasbenih večerov v atriju Mencingerjeve hiše Krško, ki jih tradicionalno odpirajo v sodelovanju z Glasbeno šolo Krško.

Gibalno popoldne - zaključek programa Mali sonček

Mon, 15 Jun 2026 11:08:27 +0200

V vrtcu Najdihojca pri OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova smo ob zaključku gibalno-športnega programa Mali sonček pripravili posebno gibalno popoldne, na katerem so se nam pridružili tudi starši.

Majska proizvodnja NEK 0,4 % nad načrtovano

Mon, 15 Jun 2026 10:32:28 +0200

NEK je v maju proizvedla 544.086,52 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 517.109,85 MWh električne energije, s čimer je bila majska proizvodnja za 0,41 % večja od načrtovane (515.000 MWh).

Obeta se bogato dogajanje ob Poletni muzejski noči na gradu Podsreda

Mon, 15 Jun 2026 10:26:06 +0200

Tudi letos se JZ Kozjanski park kot upravljalec gradu Podsreda pridružuje največji skupni muzejski akciji v Sloveniji, Poletni muzejski noči. To ne pomeni samo prostega vstopa in ogleda zanimivih grajskih zbirk, ampak tudi dodatni program za obiskovalce.

Dvojno zmagoslavje posavske kolesarke na Franji

Mon, 15 Jun 2026 10:22:16 +0200

Posavska kolesarka Vesna Alegro Baznik ima za sabo sanjski konec tedna, saj je na 45. maratonu Franja slavila tako v kronometru kot na nedeljski preizkušnji na daljši trasi.

Palčki iz Kapel smo obiskali kmetijo Kramar

Mon, 15 Jun 2026 09:40:54 +0200

Petkovo sončno dopoldne smo preživeli v spoznavanju kmetije pri starih starših našega Dana. Po zajtrku smo se odpeljali do kmetije, kar je bilo za nas tudi nekaj posebnega, saj smo se prvič peljali v šolskem kombiju. V času čakanja, da je hišnik pripeljal vse otroke, je Dan vsakega otroka popeljal z džipom ter jim pokazal še nekaj drugih igrač. Ko pa smo se vsi zbrali, pa sta nas Danova babica in dedek popeljala na ogled živali, orodij in prostorov na kmetiji.

Narečja se spreminjajo, a ne izginjajo

Mon, 15 Jun 2026 09:37:22 +0200

Izredna profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Melita Zemljak Jontes v pogovoru osvetljuje pogled na bogastvo slovenskih narečij in njihovo rabo v medijih, na radiu in televiziji. Med študijem je pozornost namenjala tudi posavskim govorom, saj je odraščala v Sevnici.

Kako pomembno je, da človek pozna in ohranja narečje svojega okolja?
Vsi se rodimo v jezikovno okolje, ki nas, v to sem prepričana, zaznamuje za vse življenje, zato je zelo pomembno, da se svojega, tudi jezikovnega doma zavedamo, ga poznamo in ga ohranjamo, prav tako kot to počnemo z vsem drugim nefizičnim in fizičnim domačim, v kar se rodimo. Claude Levi Strauss, francoski etnolog, antropolog, sociolog in filozof, eden vodilnih evropskih strukturalistov 20. stoletja, je zapisal, da je jezik proizvod kulture, del kulture in tudi pogoj kulture. Je torej neločljivo povezan z vsem, kar pravzaprav smo.

Rodimo se v izoblikovan in funkcionalen jezik, tj. v jezik skupnosti, ki ga vsak njen član, vsaka njena članica pomaga soustvarjati, ga spreminja, opušča katere njegove dele, ki nimajo več svoje funkcije, kot na primer besedje za dele lesenega voza, ker ga danes pač ne uporabljamo več, in v njegovo jedro sprejema novosti, za katere čuti, da jih jezik potrebuje. Na primer nove besede odmestiti (računalniški program), kolopark (angl. pumptrack), drugačne pomene že obstoječih besed, kot je kartica v pomenu razglednica, pa še telefonska, zvočna, bančna, kartica zaupanja itd.

Naš skupni jezik torej živi svoje življenje in, kot je nekoč zapisala dr. Ada Vidovič Muha, so zanj potrebne minimalne družbene okoliščine, saj gre za jezik subjekta (še) žive jezikovne skupnosti. Te družbene okoliščine vplivajo na njegov nenehen razvoj. Pa vendarle se mora vsak od nas najprej tega jezika naučiti, torej se kot posameznik uči jezika skupnosti.

Potem pa nanj tudi vpliva, mar ne?
Seveda. Vsak posameznik se mora najprej jezika skuposti tudi naučiti kot svoj prvi, materni jezik. Dr. Jože Toporišič je v Slovenski slovnici materni jezik označil kot tisti začetni, prvi jezik, ki se ga otrok nauči od svoje matere, tj. od govornega okolja, s katerim je v stiku, ko se jezika uči nekako nagonsko, kot se je izrazil. Vsaka družina to doživlja pri odraščanju svojih otrok. In vsaka družina se kdaj znajde v situaciji, ko so njihovi otroci v jezikovnem razvoju hote ali nehote primerjani z drugimi, češ, kaj vse že zna izgovoriti, koliko razume ipd. Tudi v slovenskem prostoru so na podlagi številnih empiričnih raziskav, ne le s področja psihologije, ampak tudi s področja jezikoslovja – mimogrede, med njimi je tudi kolegica dr. Simona Kranjc, po rodu iz sevniške občine – postavljene splošne značilnosti razvoja jezika otroka na t. i. mikroravni. Torej, kako poteka usvajanje jezika od prvih glasov, samoglasnikov in soglasnikov, njihovega povezovanja v dvoglasovne in večglasovne zveze, do tvorbe prvih besed, njihovega povezovanja v prve dvobesedne in večbesedne izjave s postopnim usvajanjem različnih vrst besed in njihovih funkcij v sporazumevanju. A kljub temu vsaka družina pri svojih otrocih ugotavlja, da je ta razvoj lahko tudi malce drugačen, pri nečem hitrejši, spet drugič počasnejši. Bolj kot se jezika (na)učimo, bolj smo vešči njegove uporabe, bolj samozavestni postajamo na primer pri tvorbi čisto novega izrazja, bolj vplivamo na jezik skupnosti. Vsaka družina ima v zvezi s tem kakšne hudomušne jezikovne zgodbice, ki postanejo del 'družinske folklore', kot radi rečemo.

Zdi se, da se v javnosti vedno znova razpravlja o tem, katerega jezika, katere zvrsti jezika, bi se morali 'bolj' naučiti kot maternega jezika: narečja ali knjižnega jezika. Kako je s tem?
Najprej moram izpostaviti, da se jezika, še posebej, če imamo v mislih slovenski jezik, najpogosteje učimo v narečju. Le redki so tisti, ki se rodijo v knjižni jezik, ker ga npr. med seboj uporabljajo starši in ga nato tudi z otroki uporabljajo v vseh okoliščinah sporazumevanja. Jezik, ki ga uporabljamo, postane pomemben del otrokove osebne identitete, torej vsega tistega, kar ga kot osebo, individuuma resnično tudi določa. O tem je veliko pisala in govorila dr. Zinka Zorko, vodilna dialektologinja druge polovice 20. stoletja, ki je še posebej poudarjala, da se rodimo v narečje, da se knjižnega jezika šele učimo. Posebej je izpostavljala, kar je bilo prej skorajda nezaslišano, da ni lepo samo knjižno, ampak tudi narečno.

Včasih se je, predvidevam, v dobri veri, da bi se mladi v šoli čim prej in čim bolje naučili knjižne norme, poudarjalo, da je treba govoriti lepó, in se s tem mislilo, da je treba govoriti knjižno. Tako se je neknjižne zvrsti jezika – pri tem govorimo o narečnih skupinah, nadnarečjih oz. pokrajinskih pogovornih jezikih, tj. govorih večjih pokrajinskih središč, narečjih in najmanjših narečnih enotah, krajevnih govorih – torej (ne)hote že čisto z vidika tvorbe besede, ne plus knjižen, postavilo v nepriviligiran, manj vreden položaj. Pri tvorbi besed namreč tisti ne običajno pomeni nekaj negativnega, slabega, nasprotnega. Na primer lep – nelep, vesel – nevesel, močen – nemočen. Vendar: neknjižni materni jezik je z bogastvom vseh svojih značilnosti, z vso pretanjeno in skozi rodove oblikovano strukturo visoko funkcionalen jezik, s katerim je marsikdaj mogoče izraziti neprimerljivo več in bolje kot v knjižnem jeziku!

Strinjam se z dr. Vero Smole, ki poudarja, sta knjižni jezik in naravni narečni (krajevni) govor le dva enakovredna nasprotna pola istega jezika, med katerima je kot spirala množica različic pogovornega jezika. Od enega do drugega pola prehajamo vsak dan, saj govorimo drugače, če govorimo uradno v javnem položaju na občinski proslavi, ko urejamo zadeve v banki, ko srečamo svojega nadrejenega v službi ali ko ga srečamo na plaži, ko imamo v šoli govorni nastop ... Razlika je v tem, da gre na eni strani za naravno, organsko narečno obliko jezika, na drugi pa za normirano, neorgansko obliko jezika, ki je iz organske oblike tudi nastala.

O bogastvu narečnega v primerjavi s knjižnim jezikom, sploh v zadnjih skoraj tridesetih letih, je kot odgovor na to opazno negativno konotacijo nastalo tudi precej jezikoslovnih razprav, ki neknjižne zvrsti jezika postavljajo knjižnemu jeziku v bolj ali manj enakovreden položaj. Dragocena zbirka etnoloških zapisov je zbirka Glasovi, ki jo dolga leta ureja dr. Marija Stanonik. Gre za zbirko knjig zapisov posameznega geografskega območja, ki jih večinoma pripravljajo nejezikoslovci, pri zapisovanju glasov, besed tudi z nekaj strokovne pomoči jezikoslovcev, dialektologov. 19. knjigo z naslovom Vse sorte je že blou je leta 1999 za posavsko narečje pripravila Marija Krejan.

Vse to kaže, da ljudje močno občutimo ohranjanje narečja svojega okolja kot pomemben del naše celotne dediščine. Ker je torej materni jezik velike večine govorcev slovenskega jezika narečno, je še kako pomembno, da ga ne 'samo' uporabljamo, ampak obvladamo vse njegove razsežnosti, poznamo tudi njegove sistemske zakonitosti, tako kot jih moramo spoznati, ko se učimo knjižnega jezika. Za vsak krajevni govor, kot v dialektologiji imenujemo najmanjšo narečno enoto, bi namreč lahko zapisali tri normativne priročnike, kot so nujni in jih imamo tudi za knjižni jezik: slovnico, torej vsa slovnična pravila, ki jih v narčnem normirajo govorci sami, enojezični slovar, kot je za knjižni jezik Slovar slovenskega knjižnega jezika2, in pravopis, če bi narečno več tudi pisali, kot je za knjižni jezik Slovenski pravopis.

Se značilnosti slovenskih narečij izgubljajo ali se ohranjajo?
Rekla bi takole: določene značilnosti slovenskih narečij se izgubljajo, druge se vzpostavljajo na novo, skupno vsemu pa je, da se narečja pač spreminjajo, kakor se vseskozi spreminjajo vsi jeziki. Do sprememb prihaja na vseh jezikovnih ravninah: v glasovni podobi – kot smo na primer dialektologi ravno pred kratkim razpravljali o enem izmed koroških narečij – oblikoslovno npr. v katerih končnicah, v besedišču, kar pravzaprav najprej opazimo, in še bi lahko naštevala. Res je, da jezika naših babic in dedkov ni več, kot je bil, je pa jezik naših otrok in vnukov, ki je še kako živ, le malo drugačen je!

O izgubljanju ali ohranjanju značilnosti slovenskih narečij, tudi o tem, ali morda celo dolgoročno izumirajo, s študenti slovenisti, študentkami slovenistkami na mariborski Filozofski fakulteti kar pogosto razpravljamo. Zanimivo je opazovati, kako raznolika so lahko njihova mnenja, večinoma pa vidim, da, sploh zadnje generacije, na narečno gledajo kot na vrednoto, na del identitete, ki se sicer spreminja, ker se pač izražajo drugače kot dedki in babice, a sami lastne govorice ne zazanavajo kot 'manj' narečne, tudi ko razmišljajo o njeni rabi na različnih jezikovnih ravninah. Ravno o tem smo pri enem izmed predmetov kar burno razpravljali. In takih razprav sem vesela, ker to pomeni, da jezik, tudi narečno, med mladimi živi in jim je zanj mar. Tudi za zaključna, magistrska dela na temo dialektologije, tudi sociolingvistično obarvana, je med študentkami in študenti vedno veliko zanimanja. Lahko gre za klasične dialektološke raziskave, ki pomagajo razreševati dileme narečne rabe ali preprosto preučiti tista narečna področja, ki še niso bila raziskana, hkrati pa so to običajno domači kraji naših študentk in študentov, s katerimi se čutijo seveda še posebej povezane, povezani, kot tudi sociolingvistične raziskave, ki narečno rabo postavljajo v širši kontekst.

Po vzoru tovrstnih raziskav dr. Maje Bitenc z ljubljanske Filozofske fakultete je naša študentka Katja Kotnik opravila raziskavo variantnosti govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja z njihovimi strategijami govornega obnašanja, pri čemer je ugotavljala povezave med idiolektom ter identiteto, mobilnostjo, prestižnostjo in izkušnjami z rabo lastne govorne varietete v različnih okoliščinah. Študija primera je jasno pokazala, da posameznik ne uporablja 'zgolj' knjižnega oz. neknjižnega jezika, ampak gre za širšo variantnost govora glede na socialnopsihološke dejavnike, tudi v povezavi z regionalnim karakterjem.

Govorili ste o tem, kako o razmerju knjižno – neknjižno razmišljajo študenti, študentke; kako je s tem v osnovni in srednji šoli?
Šola je ključni dejavnik ohranjanja in razvoja jezikovne identitete, navzven vidne predvsem nacionalne, ki se kaže v obvladovanju knjižne norme. Dejstvo pa je, da obvladovanje knjižne norme temelji na obvladovanju maternega jezika, kot že rečeno, običajno neknjižnega govora. Odrasel posameznik naj bil po koncu šolanja zmožen ustrezno komunicirati v vseh govornih položajih in v vseh jezikovnih zvrsteh, ne samo v knjižnem jeziku, prilagajanja spremembam v jeziku, novim sporazumevalnim potrebam. Tovrstno zavedanje je v šoli še posebej izpostavljeno na predmetnem področju slovenščine, je pa nujno potrebno medpredmetno povezovanje z vsemi predmetnimi področji, saj gre posredno ali pa tudi čisto neposredno za jezikovnokulturno vzgajanje, oblikovanje jezikovne zavesti posameznika in narodne/nacionalne skupine.

Zapis velike začetnice v krajevnem poimenovanju Dolenji Boštanj je pač isti na glede na to, ali ga zapisujemo pri slovenščini, geografiji, zgodovini ali matematiki. V slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu je ta sistematičnost zastavljena od vrtca, še posebej pa od vstopa v osnovno šolo, in je zapisana (s tem tudi uzakonjeno) v učnih načrtih. Pri tem naj bi temeljila med drugim tudi na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učečih se, kot je zapisal že dr. France Žagar.

S kolegico dr. Simono Pulko se v zadnjih dvajsetih letih med drugim ukvarjava ravno s tovrstnimi vprašanji. Narečno se pogosto uporablja ne zgolj v domačem, zasebnem okolju, ampak tudi v umetnostnih besedilih, v filmu, gledališču, v poeziji, tudi uglasbeni, in na spletu. Avtorje in dela sama lahko mlademu bralcu/gledalcu/poslušalcu skozi učne načrte približamo kot pokrajinske avtorje, ki živijo ali so živeli v njihovem domačem okolju, in s tem čisto naravno vključujemo narečno v sam pouk. Opazimo lahko, da v umetnostnih besedilih narečno pogosto prevzema vlogo umetnostnega jezika. Vloga narečnega kot nosilca umetniškega izraza se lahko pojavi bodisi na ključnih mestih v besedilu (npr. ekspresivna moč besede pobič v Vorančevih Solzicah, ko mati spozna sinovo žrtev premaganega strahu, ki je knjižna beseda nikoli ne bi (z)mogla), bodisi s pomenskimi širitvami ali z različicami knjižnega enopomenskega izraza (Miško Kranjec npr. piše o tem, da ptice piskajo, črčkajo, hepajo, štorklje klopotajo, čajce kričijo, kobilarji se derejo, vrabec črika; za knjižni jezik je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zapisano zgolj, da ptice čivkajo, pojejo, vreščijo).

Z dr. Alenko Valh Lopert sva npr. raziskovali vlogo narečnega primerjalno med umetnostnima besediloma Ivana Potrča in postavitvijo besedil v filmski jezik, kjer je jezik (lahko) še posebej problematičen, če narečno ne odraža vseh značilnosti filmskega lika, gledalci pa to takoj opazimo; oboje je dragoceno tudi za šolsko rabo. Podobno je tudi v animiranih filmih (npr. v Avtomobilih), kjer so posamezni liki zaznamovani tudi z različno narečno podstavo (z rabo npr. štajerskih, dolenjskih, primorskih in drugih narečnih govorov).

Prav je, da je po osamosvojitvi Slovenije zaradi občutka neogroženosti slovenskega jezika prišlo tudi do revitalizacije narečnega, moramo pa biti pozorni, da takšne sproščenosti v izražanju vendarle ni preveč, saj lahko vodi tudi v popolno nasprotje, tj. v banalizacijo narečnega.

Pri vsem tem je seveda zelo pomembno vedeti, kako neknjižno in knjižno uporabljajo mladi in kakšen odnos imajo do zvrsti jezika, da jih lahko ustrezno tudi usmerjamo. Pred dobrimi desetimi leti sva z dr. Simono Pulko v monografiji Slovensko ali knjižno – kako je prav? objavili rezultate raziskave rabe socialnih zvrsti jezika na vzorcu skoraj tisoč anketiranih osnovnošolcev.

Rezultati so pokazali marsikaj zanimivega: učenci, učenke doma najpogosteje govorijo krajevni narečni govor; s sokrajani (nevrstniki) govorijo predvsem narečno; s sokrajani (vrstniki) govorijo predvsem narečno, včasih tudi sleng; pri urah slovenščine najpogosteje govorijo knjižno ali pa se kaže težnja k približevanju h knjižni izreki; v šoli pri urah drugih predmetov precej izenačeno uporabljajo knjižni jezik in nadnarečno obliko govora, ki se približuje knjižni izreki; v šoli s svojimi sošolci, sošolkami in z vrstniki, vrstnicami najpogosteje govorijo v slengu; z drugimi zaposlenimi na šoli najpogosteje težijo k rabi knjižnega govora. Izpostavljava, da mladi v veliki večini menijo, da svoj krajevni govor obvladajo dobro ali zelo dobro, do svojega govora imajo pozitiven odnos, še več, nanj so ponosni in ga radi uporabljajo. In dokler je tako, sem nam tudi za narečno ni bati.

Opažate razlike med govorom na nacionalnih in lokalnih radijskih postajah? Zdi se, da na lokalnih radijskih postajah v govoru prevladuje več narečnih značilnosti.
Seveda razlike med govorom na nacionalnih in lokalnih radijskih postajah so, in prav je tako, tudi poslanstvo enih in drugih je v veliki meri drugačno. Nujna pa je vloga nacionalne RTV Slovenija, ki je tudi zakonsko zavezana k ohranjanju in dvigu jezikovne kulture. Zato je zelo pomembno, da nacionalna RTV ostane nacionalna, saj ohranja in goji knjižno socialno zvrst jezika, ki je za Slovence še kako pomembna kot povezovalni jezik, torej uradni jezik države, jezik. Seveda pa to ne pomeni, da neknjižnega, narečnega na nacionalni RTV ne sme biti, saj so tudi oddaje zelo različne. V razvedrilnih oddajah je rahljanje zborne norme v določeno stopnjo pogovornosti nujno, pri intervjujih na terenu je pravzaprav nesmiselno pričakovati, da bodo intervjuvanci (vedno) govorili knjižno, sploh če gre za poročanje o kakšnih naravnih nesrečah, kjer so prisotna tudi čustva.

Pred leti sem med študenti, študentkami slovenistike v Mariboru izvedla raziskavo o socialnozvrstni jezikovni zastopanosti na RTV Slovenija glede na vrsto oddaj, v katerih se pojavlja. Menili so, da je raba glede na vrsto oddaj večinoma ustrezna, poudarjajo pa velik pomen rabe knjižnega jezika, sploh v povezavi z nacionalno identiteto.

O kulturi govora radijskih postaj v Mariboru, tudi primerjalno med nacionalno postajo in regionalnimi postajami, se poglobljeno ukvarja jezikoslovka dr. Alenka Valh Lopert. Ugotavlja na primer, da tudi poklicni govorci na Radiu Maribor, čeprav knjižno normo obvladajo in bi jo morali tudi gojiti in širiti med svoje poslušalce, v pogovornih oddajah preklapljajo iz knjižnega jezika v neknjižnega.

Menite, da poslušalke in poslušalci bolj cenijo pravilno rabo slovenskega knjižnega jezika ali jih bolj pritegne sproščen, domač govor?
Eno in drugo, odvisno od tega, kaj želijo poslušati, kdaj, v katerih okoliščinah. Morda se na poti domov po napornem delu v službi želijo sprostiti, tako da raje poslušajo 'domač', njim bližji govor, ki ob poslušanju ne zahteva toliko truda. Ni pa nujno, da je sproščen govor le domači, narečni govor; tudi knjižni govor je pravzaprav lahko sproščen, vsaj v splošni (še knjižni) pogovorni različici. Je pa res, da je poslušalcem in poslušalkam mar, kakšen govor se uporablja. Če jim ne bi bilo, ne bi obstajala npr. skupine na Facebooku o rabi slovenščine, o napakah v slovenščini, o rabi dvojine, o štajerskem árgu, ne bi bilo radijskih oddaj o jeziku, na primer pred časom Al' prav se reče na Radiu Maribor, ne bi obstajale jezikovne in terminološke svetovalnice, na primer na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ne bi bilo priročnikov, kot je Tako je bolje ustvarjalk na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, podkastov o jeziku na MMC RTV Slovenija ...

Kakšen je vaš nasvet glede rabe narečja v javnem medijskem prostoru?
Ključni se mi zdita upoštevanje okoliščin rabe jezika in še posebej spoštovanje sogovorca, sogovorke, tudi jezikovno, še posebej takrat, ko ne gre za pogovorne oddaje, ko odgovora 'v etru' ni. Temu ustrezno je treba z občutkom izbrati stopnjo knjižnega ali neknjižnega jezika in se tako premišljeno približati prejemnikom sporočila. Da pa je to mogoče doseči, je treba dodobra obvladati tako neknjižni kot knjižni jezikovni sistem; le tako lahko bogato krmarimo v celotnem jezikovnem sistemu slovenskega jezika.

Smilja Radi, foto: L. Motore, osebni arhiv M. Zemljak Jontes

Del pogovora je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 11. junija 2026.

Deset medalj za Shonyjeve taekwondoiste

Mon, 15 Jun 2026 09:29:08 +0200

V soboto, 13. 6. 2026, se je ekipa naših borcev udeležila mednarodnega tekmovanja Zadar Open v taekwondoju, kjer so v konkurenci 400 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, BiH in Srbije osvojili štiri zlate, eno srebrno in pet bronastih medalj.

Pred Ajdovsko jamo nazaj v mlajšo kameno dobo

Mon, 15 Jun 2026 07:33:27 +0200

V petek, 12. junija, zvečer je Zavod Svibna pred Ajdovsko jamo že osmič zapored izvedel dogodek v okviru Evropskih dni arheologije.

Praznovanje Sv. Rešnjega telesa in krvi v Radečah

Mon, 15 Jun 2026 07:27:18 +0200

Nedeljsko jutro, 7. junija, nas je pričakalo odeto z jasnino neba in napovedalo, da nas je obiskal Vsemogočni, kakor sonce, ki vzhaja z višave.