Na soočenju tudi o študentskem delu in stanovanjski problematiki mladih

V petek zvečer je potekalo v Albert Felicijanovi dvorani na sevniškem gradu predvolilno soočenje kandidatk in kandidatov posameznih političnih strank, skupin in gibanj, ki se bodo na državnozborskih volitvah 24. aprila potegovali za svoje mesto in mesto svoje stranke v Državnem zboru RS.

Na predvolilnem soočenju, ki ga je povezoval Urban Culetto, so mnenja predstavili Maša Brulc (NSi), Dejan Cesar (Naša dežela), Sašo Jejčič (Levica), Ana Jelančić (SD), Tomaž Lisec (SDS), Hermina Ocvirk (Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo), Dušan Šiško (SNS) in Jernej Žnidaršič (Gibanje Svoboda). Predvolilno soočenje je bilo posvečeno aktualni politični situaciji tako v Evropi kot na domačih tleh in problematiki mladih.

POMOČ UKRAJINI

Prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali kandidatke in kandidati za državnozborske volitve, je bilo povezano z vojno v Ukrajini ter vlogo Republike Slovenije. Dušan Šiško, ki je odgovarjal prvi, je menil, da vojna ni primerna za reševanje sporov, ter poudaril, da se na omenjeno vojno območje v Evropi ne sme pošiljati slovenskih vojakov. Maša Brulc je podprla humanitarno, finančno in vojaško pomoč. Sašo Jejčič je ostro obsodil napad na Ukrajino ter dodal, da se v stranki Levica zavzemajo za izstop Slovenije iz zveze NATO. Ana Jelančić je menila, da bi bilo bolje sredstva, ki jih naša država namenja za nakup orožja, porabiti za zdravstvo. Tomaž Lisec je omenil, da morda to ni zadnje vojno žarišče na evropskih tleh ter podprl vojaško in humanitarno pomoč. Jernej Žnidaršič se je zavzel za čim hitrejši dialog med sprtima stranema za zagotovitev miru. Dejan Cesar je podprl humanitarno pomoč ter izpostavil, da je bila Ukrajina ena prvih držav, ki je priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Hermina Ocvirk je izpostavila skrb za suverenost Slovenijo ter se zavzela za humanitarno pomoč prebivalkam in prebivalcem Ukrajine.

MIGRACIJSKA IN BEGUNSKA POLITIKA

Drugo vprašanje se je navezovalo na prvo, in sicer kakšna naj bi bila migracijska politika slovenske države. Šiško je menil, da je treba za ljudi, ki se umikajo z vojnih območjih poskrbeti »v mejah mogočega«. Brulc je opozorila na dva pojma – migranti in begunci ter nadaljevala, da je človekovo dostojanstvo na prvem mestu. Jejčič je izpostavil »dvojna merila« pri obravnavi beguncev, ki naj bi bila za državljanke in državljane t. i. tretjega sveta drugačna kot za evropske. »Ukrepi bi morali biti za vse enaki,« je bil jasen. Jelančić je poudarila nujnost ustreznih ukrepov za vse begunce, ne glede na barvo kože. Lisec je poudaril enotnost pravil za vse begunce in migrante, Žnidaršič pa dopolnil, da bi vsi morali spoštovati slovensko zakonodajo. »Barva kože ne bi smela biti pomembna, a najprej moramo poskrbeti za lastne ljudi,« je bil odločen Cesar, medtem ko je Ocvirk menila, da je zakon lepo spisan, vendar gre za ljudi, posameznike z različnimi težavami, zato bi bilo treba obravnavati vsakega posebej.

VEROIZPOVED

Na vprašanje, ali je prihodnost Evrope v krščanstvu, so bili odgovori različni. »Ne vem, ne bi se popolnoma strinjala,« je dejala Ocvirk. Cesar je menil, da je treba ohraniti krščanske vrednote in za ohranjanje krščanskih vrednot sta se zavzela tudi Žnidaršič in Lisec in v krščanski demokraciji vidi prihodnost tudi Brulc. Jelančič je menila, da ima vsakdo pravico do svobodne izbire veroizpovedi. Jejčič zagovarja multikulturno Evropo – brez verske dogme, ki bi usmerjala življenje v Evropi. Šiško se je spraševal, ali bo v prihodnosti krščanska Evropa »takšna kot včasih.«

SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

Precej raznolika so bila mnenja pri vprašanju o ponovi uvedbi služenja vojaškega roka. Šiško se zavzema za služenje do treh mesecev ter za ustanovitev lastne vojske. Brulc meni, da morala biti odločitev prostovoljna. Jejčič je proti uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, medtem ko se Jelančić nagiba k obveznemu. Lisec je naklonjen uvedbi profesionalne slovenske vojske ter trem mesecem osnovnih vaj iz vojskovanja, obveznemu ni naklonjen. Sodobno in profesionalno slovensko vojsko podpira tudi Žnidaršič in je proti naborništvu. Cesar bi spodbujal mlade k prostovoljnemu služenju vojaškega roka ter za izbiro poklica vojak. »V primeru vojaškega napada se ne moremo sami braniti, zato je pomembno krepiti mednarodne odnose,« je menila Ocvirk ter podprla vzpostavitev profesionalne slovenske vojske, v kateri bi bil visoko usposobljen, zanesljiv in dobro plačan kader.

ZDRAVSTVO

Pri vprašanju o možnosti uvedbe obveznega cepljenja so bili sogovorniki enotni in odločni, da ga ne podpirajo, le Maša Brulc bi predlog podprla, če bi tako priporočila stroka. Podobno enotni so bili tudi pri mnenju o predlogu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer so se zavzeli za preoblikovanje sistema. Pri omembi domov za starejše in vse dražjih storitvah so sodelujoči na predvolilnem soočenju podprli gradnjo domov za starejše in dnevne centre ter druge oblike varstva starejših, zakon o dolgotrajni oskrbi bi nadgradili. Dušan Šiško je kot eno izmed možnosti predstavil varovana stanovanja, ki so v Mestni občini Krško lepo zaživela ter se strinjal z dvigom pokojnin, ki bi omogočale dostojno starost.

PREKARNO DELO

Odgovori na vprašanje o prekarnem delu so se nanašali predvsem na študentsko delo, ki ga opravlja marsikateri študent/študent zaradi izboljšanja finančnega položaja, ker so stroški bivanja vedno višji. Dušan Šiško to obliko dela podpira, vendar bi želel, da bi to delo zagotavljalo tudi zdravstveno zavarovanje. Maša Brulc ga prav tako podpira, saj omogoča pridobivanje prvih delovnih izkušenj in lažji vstop na trg dela, predlagala je celo možnost odprtja študentskega s. p. Sašo Jejčič je dejal, da se v Levici zavzemajo za odpravo prekarnega dela ter za ukinitev agencij za posredovanje delavk in delavcev. »Študent naj študira in ima obvezno delovno praksa,« je menila Ana Jelančić. Tomaž Lisec podpira fleksibilno delo, prekarno ne, o študentskem delu meni, da bi moralo biti del delovne in pokojninske dobe ter opozoril na še vedno premajhno število kadrovskih štipendij. Jernej Žnidaršič podpira študentsko delo, a odziv študentk in študentov naravoslovnih smeri je slab, pravi. Študentsko delo, vendar z dostojnim plačilom, podpira tudi Dejan Cesar. Hermina Ocvirk je menila, da bi se morali študenti posvečati študiju in čim prej dobiti redno zaposlitev.

POLOŽAJ ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV

6. aprila so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije soglasno potrdili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, s čimer se je zaključila več kot dvoletna kampanja Študentske organizacije Slovenije za sprejem ukrepov za izboljšanje socialnega položaja študentov ter kakovosti izobraževanja, vendar je moderatorja pogovora Urbana Culetto zanimalo, če je še kje prostor za nadgradnjo. Ocvirk je menila, da je treba počakati in videti, kako se bo zakon izvajal v praksi. Cesar je izpostavil nujnost gradnje študentskih domov (morda na obrobju Ljubljane). Žnidaršič je omenil tako izboljšave kot pomanjkljivosti. Lisec je podprl zakon in prav tako decentralizacijo mesta študija. Jelančić se je zavzela za dvig štipendij ter za večje število kadrovskih. Jejčič se je zavzel za gradnjo študentskih domov in to pobudo sta podprla tudi Brulc in Šiško.

PRIHODNOST SLOVENSKIH UNIVERZ IN FAKULTET

Zanimivi so bili pogledi sogovornic in sogovornikov o prihodnosti slovenskih univerz in fakultet. Šiško se je zavzel za večje število vpisnih mest na medicinski fakulteti in za izredni študij na njej, saj je edina, ki to onemogoča. Brulc je omenila hibridni način študija, preplet teorije in prakse. Jejčič je proti temu, da bi imela »vsaka vas svojo fakulteto«, zagovarja avtonomijo univerze ter urejeno financiranje ter možnost študija za tuje študente. Lisec podpira ustanavljanje novih univerz in fakultet izven prestolnice. Žnidaršič je menil, da bi bilo treba pred vpisom na fakultete ugotoviti potrebe po kadrih. Cesar je opozoril na deficitarne poklice ter podprl decentralizacijo mest za študij. Ocvirk vidi prihodnost v robotiki.

STANOVANJSKA PROBLEMATIKA MLADIH

V zaključnem delu so se sogovorniki posvetili še stanovanjski problematiki mladih, saj ti zaradi zelo visokih cen težko pridejo do lastnega stanovanja ali hiše. Dušan Šiško je menil, da bi morale pomagati tudi občine z novogradnjami stanovanj za mlade ali s subvencijami za obnovo starih hiš. »S tem bi tudi obdržali mlade doma,« je menil. Maša Brulc je izpostavila administrativne ovire, ki bi jih bilo treba poenostaviti. Sašo Jejčič je dal pobudo po subvencioniranih najemniških stanovanjih za mlade ter opozoril, da je postal nakup stanovanja donosna naložba za posameznike, ki nato stanovanja oddajajo za visoke najemnine. Ana Jelančić je menila, da bi morala biti najemnina manjša. Tomaž Lisec je omenil novo stanovanjsko zakonodajo, ki bo začela »delati red« (tudi pri praznih državnih stanovanjih). Jernej Žnidaršič je predlagal, da bi bila plačana najemnina po petih letih bivanja v stanovanju upoštevana kot kupnina ob nakupu. Dejan Cesar se je zavzel za kredit z jamstveno shemo ali za obnovo stare hiše ali stanovanja. Hermina Ocvirk bi omogočila mladim nakup stanovanja s kreditom, ki bi imel državno poroštvo (brez 20-odstotnega lastnega vložka).

Predvolilno soočenje, ki je trajalo dobri dve uri, se je zaključilo z vprašanji, ki so jih obiskovalke in obiskovalci zapisali na list papirja, vendar časa za odgovore skoraj ni bilo, tako da je bilo zastavljeno le dvoje vprašanj. Na vprašanje, ali stranka daje priložnost mladim, so vsi razpravljavci odgovorili pritrdilno. Odgovori o tem, kako preprečiti »beg možganov«, so bili različni in med njimi je bilo izpostavljeno tudi zaposlovanje mladih takoj po zaključenem študiju in ustrezno plačilo za delo.

Predvolilno soočenje v Sevnici je pripravil Mladinski svet občine Sevnica v sodelovanju s Študentskim klubom Sevnica in s podporo Rotaract kluba Sevnica, zato je navzoče v uvodu pozdravila predsednica sevniškega mladinskega sveta Sanja Slemenšek.

S. R. 

#povezujemoposavje