Zmagovalec volitev je Gibanje Svoboda pred SDS; v Posavju izvoljeni Tamara Vonta, Nataša Avšič Bogovič, Tomaž Lisec in Matjaž Han

Državna volilna komisija je objavila izide glasovanja na današnjih volitvah poslancev v Državni zbor RS. Po več kot 99 % preštetih glasovnic ima Gibanje Svoboda dobrih 34 % glasov, SDS slabih 24 %, NSi in SD slabih 7 %, v parlamentu pa bo tudi Levica, ki je dosegla 4,38 %. Blizu sta mu tudi LMŠ (3,72 %) in Povežimo Slovenijo (3,42 %). Volilna udeležba je znašala slabih 70 %.

Kot kaže zaenkrat, so se izmed posavskih kandidatov v Državni zbor uvrstili: kandidatki Gibanja Svoboda v krškem in brežiškem volilnem okraju Tamara Vonta in mag. Nataša Avšič Bogovič, kandidat SDS v sevniškem volilnem okraju Tomaž Lisec ter kandidat SD v volilnem okraju Laško, Radečan Matjaž Han. Ponovna izvolitev ni uspela krškemu kandidatu SNS Dušanu Šišku, saj je njegova stranka ostala pod parlamentarnim pragom, predsednik DZ Igor Zorčič, v prejšnjem mandatu izvoljen na listi SMC, pa ni kandidiral.

Brežice: Gibanje Svoboda krepko pred SDS

V volilnem okraju Brežice je kandidatka Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič dobila okoli malo več kot 39 % glasov, kandidatka SDS Patricia Čular pa dobrih 25 % glasov. Sledita SD (Bogdan Palovšnik) in Levica (Peter Dirnbek Vatovec) z dobrimi 5 % glasov, dobre 3 % glasov pa so dobili kandidati NSi (Katja Berk Bevc), LMŠ (Andrej Gerjevič) in Povežimo Slovenijo (Rok Capl).

Mag. Nataša Avšič Bogovič, ki bo poslanka Gibanja Svoboda, je rezultate najprej spremljala v krogu svojih podpornikov v Restavraciji Štefanič v Brežicah, še pred njenim odhodom v Ljubljano, kjer je bil glavni volilni tabor, pa smo jo prosili za izjavo: »Vesela sem. Kot kažejo rezultati, bomo lahko sestavili vlado, to smo obljubili ljudem, ker si dejansko zaslužimo spremembe. Za ta uspeh smo trdo delali, a v bistvu je to šele začetek, saj nas čaka še veliko trdega dela v prihodnje.« Kampanjo je ocenila kot stresno, »zame že tudi zato, ker sem se v to podala prvič. Moram reči, da je bila vsaj v Brežicah dokaj korektna. Bilo je sicer nekaj rušenj plakatov, tudi zdaj to noč po volitvah so bili vsi moji plakati po mestu prevrnjeni. Ampak to se vedno dogaja v kampanji in mogoče niti ni odraz sokandidatov, ki kandidirajo, ampak nekih osebnih profilov ljudi, ki jim to verjetno daje energijo.« Kot je še dodala, se vidi v vlogi poslanke in je pripravljena poslanski mandat »prijeti z obema rokama«. »V primeru izvolitve sem obljubila trdo delo tako na državni kot na lokalni ravni in tega se ne bojim,« je še dejala. Sicer pa je nad rezultatom v Brežicah presenečena: »Dosežen je res odličen rezultat, za kar se iz srca zahvaljujem vsem brežiškim občankam in občanom, ki so mi namenili svoj glas. Očitno so Brežice prepoznale, da je treba nekaj spremeniti, da ljudem povrnemo popolno zaupanje v pravno državo, vrednote, človeško dostojanstvo.« Dodala je še, da bodo »zavihali rokave, izpolnili obljube, seveda ne bo moglo iti vse kar takoj, imamo določene časovnice ...«

Patricia Čular, ki je v VO Brežice dobila drugi najvišji odstotek glasov, a bo to premalo za uvrstitev v Državni zbor, je s svojo ekipo rezultate pričakala v gostilni Krulc na Mostecu. Ko smo jo prosili za izjavo, na prvi pogled ni bila pretirano razočarana, saj je že kar nekako slutila, da ji ne bo uspel preboj v DZ. Povedala je: »V volilno kampanjo sem se spustila prvič, zato nekih pretiranih pričakovanj nisem imela. Vsekakor si želim, da bi se projekti, ki smo jih kot občina zastavili v sodelovanju z državo, nadaljevali. V preteklosti lahko ocenim, da je to bilo vedno, ko smo imeli vlado, ki očitno po rezultatih zdaj zaključuje svoj mandat. Upam, da bomo uspeli z novo vlado, ki bo, kot kaže, pod vodstvom Gibanja Svoboda nadaljevala vodenje naše države, uspeli zastaviti nadaljevanje tega partnerstva.« Čular meni, da je za brežiško občino pomembno, da ima dobro sodelovanje z državo, s katero ima veliko zastavljenih projektov. Prav tako bo vedno zagovarjala, da ima občina Brežice znotraj države izjemen položaj, v odnosu do katere koli vlade, saj mora po njenem mnenju občina pridobiti poseben status pri projektih, kot so JEK 2, odlagališče NSRAO, HE Mokrice. Po njenem mnenju je bila volilna kampanja s strani ostalih kandidatov izredno korektna, obžaluje pa, da se je na terenu skozi določena sporočila, ki so jih pustili neznani storilci na plakatih posameznih kandidatov, predvsem tiste stranke, ki jo tudi sama zastopa, izkazala visoka stopnja nestrpnosti in sovraštva.

Krško: Razlika Med Svobodo in SDS malo manjša

V krškem volilnem okraju je rezultat podoben: kandidatka Gibanja Svoboda Tamara Vonta je dobila slabih 37 % glasov, kandidat SDS Janez Olovec pa slabih 26 % glasov. Sledijo NSi (Alen Lenič) s slabimi 6 %, Povežimo Slovenijo (Ana Somrak) s slabimi 5 %, SNS (Dušan Šiško) in SD (Senta Jeler) z dobrimi 4 % itd.

Pridobili smo že izjavo Tamare Vonta, kandidatke Gibanja Svoboda v volilnem okraju Krško, ki bo po vsej verjetnosti tudi nova poslanka. Povedala je: "Jaz bi se najlepše zahvalila vsem za zaupanje in prepričana sem, da ga bomo tudi upravičili. Seveda to pomeni, da je pred nami - takšen rezultat, kot se nakazuje, četudi še nimamo čisto dokončnih rezultatov in je vedno treba počakati do konca - tudi velika odgovornost. In vseh teh nalog se bo, ki se jih je, moram reči, kar nekaj nabralo že v zadnjih dveh letih, pa že prej je bilo veliko tega, kar bi bilo treba narediti, treba verjetno že prvi dan pošteno lotiti in vreči na delo. 

Kar je pa meni posebej pri srcu, pa je to, da je tudi moje mesto, ki sem mu, kljub temu, da sem v bistvu skoraj v celoti svoje delovno življenje preživela v Ljubljani, ostala zvesta (seveda, potem ko človek enkrat preide 50 let, se še toliko bolj poveže s svojim rojstnim krajem),  izkazalo stranki, ki ji pripadam, zaupanje. To mi zelo veliko pomeni in je zame tudi zaveza, da bodo vsa moja ravnanja usmerjena v smer, ki je dobra za moje mesto, seveda tudi občino in regijo."

Sevnica: Lisec pred Žnidaršičem

V volilnem okraju Sevnica (ki po novem poleg sevniške obsega tudi del škocjanske občine) je bilo najtesneje med prvima dvema, ki sta dobila največ glasov. Kandidat SDS Tomaž Lisec (31,94 %) je le za las - za pičlih 15 glasov - ugnal kandidata Gibanja Svoboda Jerneja Žnidaršiča z 31,81 %. Sledi kandidat Povežimo Slovenijo Janez Kukec s slabimi 6 % glasov, kandidatka NSi Maša Brulc z dobrimi 4 %, več kot 3 % pa sta dobila še kandidatka SD Ana Jelančić in kandidatka stranke Resni.ca Olga Čepin.

Lisec, ki mu je, kot kaže, uspela še četrta zaporedna izvolitev v Državni zbor in druga zaporedna zmaga v volilnem okraju Sevnica, je za naš medij povedal: "Kot kaže, bo v parlament prišlo le štiri ali pet strank, kar pomeni, da so se ljudje odločili podpreti tiste, ki so najbolj vidni predstavniki v politiki. Presenečen sem nad številom glasov in odstotkom zmagovalne stranke, ki bo očitno po številu poslancev dosegla nov mejnik. Mi bomo na žalost v opoziciji, ampak verjamem, da bomo kot stranka tako doslej dobro delali za dobrobit države." S svojim osebnim rezultatom je seveda zadovoljen, prav tako z izidi v Posavju: "Kot kaže, bomo imeli iz Posavja spet štiri ali celo pet poslancev. Več kot nas je, boljše je za Posavje, da se naš glas sliši v parlamentu."

Hanu še šesti mandat

Radečan Matjaž Han je v volilnem okraju Laško osvojil tretje mesto (za kandidatoma Svobode in SDS) in dobil 18-odstotno podporo, s čimer se je še šestič zapored uvrstil v Državni zbor. To ga uvršča med poslance z najdaljšim stažem v zgodovini Slovenije.

Po vzporednih volitvah je prepričljivo zmagalo Gibanje Svoboda

Po zaprtju volišč ob 19.00 so bili objavljeni izidi vzporednih volitev, ki jih je Mediana izvajala do 18. ure, sem pa niso vštete predčasne volitve. Največ glasov na volitvah v Državni zbor 2022 je na podlagi njihovih podatkov dobila stranka Gibanje svoboda (35,8 %), sledijo SDS (22,5 %), NSi (6,8 %), SD (6,6 %) in Levica (4,4 %). Volilna udeležba bo zagotovo precej višja kot pred štirimi leti, ko je bila 52,64 %. Pod parlamentarnim pragom (4 %) so se na podlagi vzporednih volitev znašle: LMŠ (3,8 %), Povežimo Slovenijo (3,2 %), SAB (2,9 %), Resni.ca (2,6 %), Naša dežela (1,8 %), Naša prihodnost in Dobra država (1,6 %), Piratska stranka Slovenije (1,6 %), SNS (1,6 %) itd. Sodeč po vzporednih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank (Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica). Do zdaj je bilo v parlamentu devet strank: SDS, LMŠ, SD, SMC (Konkretno), Levica, NSi, SAB, DeSUS in SNS. Glede na izide vzporednih volitev bi imelo Gibanje Svoboda 42 poslancev, stranka SDS 26 poslancev, Nova Slovenija 8 poslancev, pri SD-ju bi jih bilo 7 in pri Levici 5. Svojega poslanca imata tudi madžarska in italijanska narodna skupnost.

Raziskavo vzporednih volitev je za RTV Slovenija izvajal inštitut Mediana. Izvajali so jo do 18. ure in v njej je sodelovalo 15.216 volivk in volivcev. Niso pa v njej upoštevani izidi volilne izbire tistih, ki so predčasno glasovali.

Kdo bo sestavljal nov državni zbor, bo neuradno znano predvidoma okoli 22. ure, saj se utegne glede na višjo volilno udeležbo objava delnih izidov nekoliko zamakniti.

R. R., P. P., B. M.