Radodarnost domačega vrta s svežo, okusno in zdravo zelenjavo

Včasih je imela vsaka hiša lasten zelenjavni in sadni vrt, a počasi so vrtove zamenjale zelenice z različnim okrasnim grmičevjem, kar daje lep videz, a pridelka žal ne. Obdelovanje domačega vrta zahteva čas, trud in tudi znanje. Vse to daje zdrave, okusne, sočne in dišeče pridelke in sadje, ki jih pridni pridelovalci domačih vrtnin in sadjarji z veseljem pobirajo na svojih vrtovih.

»Odraščal sem na manjši kmetiji na Orehovem, tako da sem že zgodaj prišel v stik z zemljo, ki mi ogromno pomeni. Pri delu ne uporabljam rokavic, ker se mi zdi, da potem ne bi čutil črne prsti pod svojimi prsti, a zato imam tudi roke takšne, kot so, vendar se jih ne sramujem,« začne pogovor Andrej Klenovšek, ki se je po zaključenem šolanju zaposlil v tedanjem obratu podjetja Lisca v Krmelju, spoznal svojo bodočo ženo in skupaj sta si ustvarila dom v dolinici ob Hinji. Po selitvi iz trisobnega stanovanja v hišo, sta z ženo nadaljevala z urejanjem vrta, v katerem je zemljo pred 60 leti pričela »žlahtniti« ženina mati. Ta je ilovnata tla »plemenitila« s hlevskim gnojem, listjem in štihanjem. »Midva z ženo sva ji kasneje pomagala, pred 12 leti, po njeni smrti, pa sva pričela sama obdelovati vse površine, ki so bile že lepo udelane in so dajale in še vedno dajejo obilo pridelka,« opiše začetke skupnega vrtnarjenja sogovornik, ki je pred desetimi leti postal član društva Ajda Posavje. Z obiskovanjem predavanj, delavnic in ekskurzij, ki potekajo v okviru društva, je pridobil ogromno novega znanja in idej. »Nasvete, ki sem jih dobil, sem preizkusil v domačem vrtu, v katerem zemlji dam vse, kar potrebuje, in seveda potem pričakujem, da bo tudi pridelek obilen ...« se nasmehne ob pogledu na lepo urejen vrt v velikosti dobrih 350 m2, v katerem po sogovornikovih besedah vse uspeva – od fižola do krompirja, kumaric, paprike, paradajza, solate, peteršilja, korenja, rdeče pese, čebule itd. Prav tako zelenjava uspeva tudi v treh visokih gredah, ki jih je uredil zaradi kolobarjenja. V zimskem času vrtnine lepo uspevajo v toplih gredah. Kapusnice so zavarovane z insektno mrežo zaradi kapusovega belina, gosenice, ki objeda liste. V rastlinjaku uspeva droben paradižnik, iz katerega nastaja odlična mezga, v zimskem času pa bodo v njem uspevale še nekatere druge vrtnine.

ZDRAVILNI VRBOVEC

Ob ogledu bujno rastočih posevkov v vrtu se ustavi pri drobnocvetni rastlini, imenovani vrbovec, ki ima zdravilne učinke pri lajšanju težavah s prostato pri moških. Sam iz cvetov vrbovca izdeluje tinkturo. Pripravi jo tako, da steklen kozarec napolni s cvetovi in po njih polije »šnops«. Napolnjen kozarec nato zapre in ga za tri tedne postavi na temno, a toplo mesto. Po treh tednih vsebino precedi skozi cedilo in tekočino shrani v manjše stekleničke, ki jih kupi v Sanolobarju. Za pitje priporoča po 15 kapljic dnevno v čaju.

NARAVNI PREPARATI

»V vrtu na vsakih pet metrov rastejo koprive, ker sem prepričan, da je tam, kjer raste kopriva, zagotovo dobra zemlja, a ne samo to – kopriva daje energijo, ima mnogo zdravilnih učinkov in je tudi odlično živilo. Veliko ljudi je že spoznalo moč koprivnega čaja, juhe in špinače ...« pripoveduje gostitelj, ki vrtninam pri rasti pomaga z naravnimi preparati, kot je na primer ermanov čaj. »Z njim bom poškropil vrtnine, ki jih je prizadela toča. Za žužke, ki so se pojavili na fižolu, na katerem pregrizejo lupino in potem jedo zrno, bom uporabil ekološko škropivo Natural, ki deluje samo štiri ure na vse grizoče in sesajoče organizme. To pomeni, da je učinkovito sredstvo proti ušem in gosenicam,« pojasni ter doda, da za boljšo rodovitnost fižola uporabi tudi koprivino prevelko – z njo poškropi tla in jih s tem tudi pognoji ter okrepi koreninski sistem. Ob tem pohvali še baldrijanov preparat, ki ga uporabljajo biodinamiki za zaščito sadnih dreves pred napovedano zmrzaljo: »Pripravek naredim tako, da v liter mlačne vode, najboljša je deževnica, dodam kapljico baldijanovega preparata. To mešam 15 minut, menjaje v eno in drugo smer, nato z njim poškropim po cvetočem drevju in rastlinah.«

GNOJENJE IN POLŽEVA PREVRELKA

Pri pripravi vrtnih gredic za novo sezono je zelo pomembno tudi gnojenje in Andrej Klenovšek uporablja bazaltni pesek, bio oglje, naravno gnojilo neem cake, ki ga pridobivajo iz zdrobljenih jedrc nimovega drevesa, pa netopirjev gnoj (bio guano) in koncentriran kalij, ki je bistvenega pomena za rast korenovk in zelja. »Letos sem njivo in vrt posipal s pepelom. Čebula, na primer, ne prenese hlevskega gnoja in komposta, pepel pa je odlično gnojilo. Apno zemlji dodajamo, če so tla prekisla za pridelavo vrtnin,« pojasni in se dotakne še nadležnih »španskih polžev«, ki jih običajno pobira v zgodnjih jutranjih urah, jih nato da v posodo z vodo in kisom ter pusti toliko časa, da v posodi nastane prevrelka, s katero potem poliva po vrtu. »Na ta način se bojujem proti polžem, da mi ne uničujejo vrtnin. Malo pomagajo tudi sosedovo pekinške račke, tako da se število polžev, ki jim prija vlaga, zato se zadržujejo ob Hinji, počasi zmanjšuje,« razkrije. Pove še, da ima v vrtu posajeno baziliko in šetraj, s katerima odganjata škodljivce, seveda pa ne manjka tudi bogat zeliščni vrt, v katerem raste tudi šentjanževka.

RAZLIČNE VRSTE ZASTIRK

Gostitelj izpostavi še pomen zastirke, ki jo dodaja vrtninam. Nekaj let je uporabljal zastirko iz miskantusa, azijskega trsa, ki ga je mogoče kupiti v nekaterih kmetijskih trgovinah in pri pridelovalcu v celjski občini. »Zastirka je pridelana na naraven način brez umetnih gnojil in škropiv, je odlična, ker zadržuje vlago, plevela je manj in zelo hitro se razgradi,« predstavi vlogo zastirke na vrtu, kjer uporablja še travni odkos in slamo. Slednja je po njegovem mnenju zelo dobra, a težava je, ker pri žetvi s kombajnom v njej ostaja veliko semen in ta potem v rodovitni zemlji ozelenijo in predstavljajo nezaželen plevel. Kot zastirko uporablja tudi ovčjo volno, saj uravnava vlažnost, zemljo napolni s hranili in jo rahlja ter ohranja rodovitno, povečuje tudi rast pridelka.

Klenovšek zemlje v vrtu ne prekopava – pri prvi spomladanski obdelavi uporabi ruske vile, s katerimi seže malo globlje v zemljo, ki jo kasneje samo rahlja z grabljicami. V jeseni naredi praho, nato na zemljo položi listje, s katerim bo ohranjal rodovitno prst. »Bistvo uspešnega vrtnarjenja je priprava zemlje in za to si je treba vzeti čas,« poudari.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 14. septembra 2023.

#povezujemoposavje