Strmo pobočje je postalo terasast zelenjavni, okrasni in sadni vrt

Imate kos zemlje na strmem pobočju, na katerem bi lahko uredili poleg sadnega še zelenjavni in okrasni vrt? Z voljo in trudom je mogoče vse, pravita Darinka in Andrej Božič, ki sta na obrobju Krmelja, nad opuščenim rudnikom rjavega premoga, strm neravninski del spremenila v prijetno oazo tako za delo in rekreacijo kot za počitek in druženje. Do njunega skrbno urejenega počitniškega bivališča vodijo samo stopnice, vkopane v zemljo.

Med počasnim vzponom po stopnicah je mogoče občudovati zdrave vrtnine na urejenih, z lesom ograjenih gredicah, okrasno in sadno drevje ter cvetje. Nekaj metrov pod vrhom strmega pobočja stoji lesena hiška in ob njej pomožni objekt za shranjevanje orodja ter klet, ki je vkopana v zemljo. Nad zanimivim bivališčem – na delu območja, kjer je v preteklosti potekala rudniška proga in so po njej vozili rudniški vozički z nakopanim rjavim premogom – je Andrej Božič iz starih debel dreves uredil še preprosto fitnes napravo na prostem, na kateri rad potelovadi, čeprav nosi na svojih ramenih že več kot sedem križev. »Dvakrat na teden po dve uri igram tudi tenis na našem teniškem igrišču v športnem parku v Krmelju, ki se od tu, kjer telovadim, prav lepo vidi,« še doda, ko se dviguje na drogu lesene naprave, ki jo je sam izdelal.

»To parcelo je moj oče kupil leta 1953, ker je nameraval graditi hišo, a je zbolel, tako da načrta ni uresničil,« se spominja gostitelj. »Vse, kar je ravninskega na tem hribu, smo naredili z ročnimi deli – s krampom, z motiko in z lopato. Vse, kar smo potrebovali pri delu in kasnejši gradnji, je bilo treba znositi na ramenih. Na parcelo se še vedno ni mogoče pripeljati z avtom,« pripoveduje in nadaljuje, da mu je bilo urejanje in spreminjanje strmega pobočja poseben izziv. »Rad imam zemljo in les, zato me delo v tem naravnem okolju sprošča,« še pojasni in se nato s pogledom ustavi na lično urejeni leseni hiški na drevesu lipe, ki je nastajala, ko so vnuki in vnukinja prihajali na počitnice ter si z gradnjo krajšali čas. »Moj oče je bil rudar v krmeljskem rudniku in z vnuki smo izkopali kratek rudniški rov, s tramovi in z zračnikom, da so si lažje predstavljali delo rudarjev,« se nasmehne sogovornik ob še enem prijetnem spominu ter nato predstavi še svoj hobi, ki se mu posveča z veliko pozornosti – z žepnim nožkom izrezuje na različne dolžine narezane palice iz leske zanimive in dekorativne ornamente. Ob tem pojasni: »Leskovo palico je treba odrezati v času mirovanja. Pravi čas je od jeseni do pomladi, ko drevo počiva, ko ne raste. V tem času je lubje tako mehko, da je mogoče vanj z lahkoto zarezovati. Palice, ki jih z veseljem podarjam, so lahko opora pri hoji.«

ZDRAVI IN SOČNI SADEŽI

Lepo urejeno zemljišče, ki se strmo dviga nad nekdanjim rudniškim rovom, čigar zaraščen vhod ob vznožju hriba je še vedno viden skupaj z letnico 1950, obsega 21 arov in ima več na roke izkopanih teras, na katerih so urejene večje in manjše, visoke in nizke grede. Na njih raste raznovrstna zelenjava in plodovke – solata, paprika, čebula, česen, kumarice, bučke, nizek in visok fižol, krompir … Na delu, ki ni terasasto urejeno, je zasajeno sadno drevje. Poleg hrušk, sliv, orehov in tako naprej raste tudi večje število lešnikov, ki v rodnih letih zelo bogato obrodijo. Na sončnem pobočju uspeva tudi na bolj redko zasajena vinska trta pa okrasno grmičevje in drevesa, ki v poletnih mesecih nudijo prijetno senco.

»Če ima človek idejo, vizijo in občutek za prostor ter se ne boji fizičnega dela, je mogoče čisto vse,« poteka predstavitev posestva na sončni legi, ki ga Andrej Božič z ženo Darinko obdeluje z veliko ljubezni že dobra tri desetletja.

Smilja Radi

Članek je objavljen v  redni rubriki Vrtovi Posavja v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 1. septembra 2022.