Časopis za pokrajino Posavje
19.05.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Z Mišo Pušenjak o pomladi na zelenjavnem vrtu

Objavljeno: Nedelja, 19.02.2023    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
DSC_0010

Predavanje Miše Pušenjak je privabilo številne udeležence.

Ker že vsi nestrpno odštevamo do prvih pomladnih dni, so v Valvasorjevi knjižnici Krško v četrtek, 9. februarja, v goste povabili Mišo Pušenjak – inženirko agronomije, avtorico priročnikov in številnih člankov, ki je obenem tudi specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Zaposlena je kot kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

V okviru akcije Vrtovi Posavja, kjer poleg Valvasorjeve knjižnice Krško sodelujejo tudi Knjižnica Sevnica, Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje in naš medij, je predavateljico Mišo Pušenjak napovedala direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović.
DSC_0006

Predavateljica Miša Pušenjak



»Spomladi postavimo temelje za vsakoletno pridelavo vrtnin, zemlja in vse, kar se v njej dogaja, pa je ključnega pomena za zdravo kmetijsko pridelavo,« je bilo zapisano v vabilu na dogodek. Predavateljica je predstavila nekaj dejstev glede sajenja posameznih vrtnin, dotaknila se je področja vzgajanja lastnih sadik ter z nasveti osvetlila naslednjo temo – na kaj je treba biti še posebej pozoren pri delu na vrtu spomladi, kar je bila tudi rdeča nit predavanja. Poudarila je, da ji je šola dala temelje, vse ostalo pa se je naučila od ljudi. Po njenih besedah je pri vsem, tudi pri vrtnarjenju, potrebna zlata sredina, uravnoteženo delovanje.
DSC_0034

Predavateljico je napovedala direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović.



»Zemlja potrebuje zimski počitek«

»Ker je zemlja živa, ravno tako kot ljudje potrebuje zimski počitek. In ni zastonj rek, da ima sveti Valentin ključ od korenin, saj drži, da bodo v zemlji rasle korenine, le če bo zemlja dejansko odmrznjena. Rastline imajo svoj cikel, tudi za delanje korenin, zato predlagam, da pred sv. Valentinom na vrtu še nič ne delamo. Vzemimo si raje čas za to, da razmislimo, kaj bomo letos gojili na vrtu. Je pa zdaj tudi idealni čas za vrtne potaknjence,« razloži predavateljica.
DSC_0020

Del projekcije je bil posvečen tudi kolobarju.



Hlevski gnoj ali kompost?

Pomembno je dejstvo, da »spomladi lahko gnojimo s kompostom, ki je daleč od tega, da bi bil zgolj koš za smeti; gre namreč za zalogo mikroorganizmov. S hlevskim gnojem gnojimo jeseni, tj. konec oktobra, v začetku novembra, in nikakor spomladi, saj se mora gnoj najprej skompostirati. Velja namreč, da zemlja po gnojenju še 2 meseca ne funkcionira 'normalno'«.

»Vse, kar počnemo, se pozna na rastlinah, zato tudi pri rastlinah, tako kot pri vseh živih bitjih, velja, da potrebujejo zdrav začetek za zdravo življenje. In tudi zemlja je pravzaprav živo bitje,« še razloži Pušenjak.

Načrtovanje kolobarja na našem vrtu

Dobro je izdelati načrt, kako bo izgledal letošnji vrt, in ta načrt shraniti, predvsem zaradi kolobarjenja naslednje leto. Kolobarjenje so poznali že praljudje, preprečuje pa utrujenost tal, širjenje bolezni in škodljivcev, nudi boljšo izrabo organskih gnojil, boljše zračenje in rahljanje tal, pri čemer gre za menjavo rastlin s plitvimi koreninami in vrtninami z globljimi koreninami. Sicer pa princip kolobarjenja deluje tudi pri mešanih posevkih. V osnovi pa gre za kolobarjenje po družinah vrtnin, pri čemer po besedah predavateljice ne smemo imeti iste botanične družine skupaj na vrtu. Ločimo: stročnice, križnice, razhudnike, kobulnice, lobodovke, košarice, bučnice in lilijevke; stročnice pa so edina vrsta, ki dušik iz zraka spremeni v tako obliko, da postane dostopen rastlinam.

»Izrednega pomena je dobra skrb za zemljo. V tem oziru je treba paziti med drugim na prej omenjeno pravilno gnojenje, dobro setev, skrb za sadike, izbiro sort, upoštevati pa je potrebno tudi zakonitosti biodinamike in lune. Velik problem je namreč dejstvo, da Slovenci vse preveč radi sejemo v premokro in prehladno zemljo, ki je sicer sestavljena le iz 5 odstotkov organske snovi in 95 odstotkov mineralnih delcev,« še razloži Pušenjak in odsvetuje prekopavanje globoke ter premokre zemlje. »Zemlja mora biti živa, ne sme biti preveč 'pometena', ostati mora tudi nekaj hrane za deževnike,« še poudari in svetuje, da po vrtu ne polagamo desk za potke, temveč naj bodo potke stalne, izogibati pa se je treba tudi hoji po sami gredi, ker s tem uničujemo zemljo.
V okviru predavanja je beseda tekla tudi o pikiranju pa o tem, da je zemljo treba rahljati, s čimer se izognemo zbiti zemlji na našem vrtu.

Občutljivost semen

Miša Pušenjak razloži, da rastlina ne rabi hrane iz semena šele tedaj, ko že razvije prve vodoravne liste. Vedeti je treba, da je seme pri visokih temperaturah zanič in da ga ne smemo hraniti odprtega, ker izgublja kaljivost. »S semenom je treba delati nežno. V laboratorijih semena preizkušajo v idealnih pogojih, v zemlji pa je situacija drugačna,« še pove ob zaključku vsebinsko bogatega predavanja, v katerem je publiki postregla tudi s številnimi nasveti in z veseljem odgovarjala na zastavljena vprašanja.

A. K.
« Nazaj na seznam
»