Časopis za pokrajino Posavje
18.06.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Z naravnimi pripravki nad bolezni in škodljivce v vrtu

Objavljeno: Sreda, 09.06.2021    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Kamilica.

Kamilica ščiti zelenjavo pred napadi uši in hkrati ponuja zdravilne cvetove.

Če želimo imeti urejen vrt z bogatim pridelkom, si moramo vzeti čas za obdelovanje, a kaj naj storimo, ko kljub trudu in primerni negi naše posevke ter zasaditve napadejo različne bolezni in škodljivci? Ali si lahko pomagamo z naravnimi pripravki? Kako jih pripravimo? Vprašanj je veliko, zato je vsak nasvet dobrodošel. Za tokratno rubriko VRTOVI POSAVJA smo izbrskali nekaj praktičnih in uporabnih nasvetov, kako z naravnimi pripravki nad škodljivce v vrtu. Prijetno branje!

Ali ste vedeli, da lahko marsikaterega škodljivca, ki se je naselil v našem vrtu, odženemo z doma pripravljenimi rastlinskimi pripravki? Naravne pripravke lahko izdelujemo iz svežih ali posušenih rastlin, ki jih najdemo v domačem okolju in uporabimo v času, ko je verjetnost pojavljanja določenih bolezni in škodljivcev največja. Med najbolj znanimi rastlinami za zatiranje škodljivcev je zagotovo kopriva, a uporabimo lahko tudi praprot, paradižnik, pelin, korenje, rabarbaro itd. Iz rastlin pripravimo čaje, brozge in prevretke. Z doma pripravljenimi »zvarki« škropimo rastline, ki so jih napadli škodljivci, enkrat dnevno – najbolje zjutraj, ko odide rosa. Postopek ponavljamo tri do pet dni.

NARAVNI PRIPRAVKI PROTI BOLEZNIM IN ŠKODLJIVCEM

Kopriva je znana po svojem delovanju zoper škodljive listne uši. Za pripravo čaja ali brozge potrebujemo 150 g suhih ali en kilogram svežih kopriv, ki jih prelijemo z 10 litri kropa ali namočimo v 10 litrov vode za 24 ur, nato malo povremo, ohladimo ter pričnemo s škropljenjem rastlin (če pripravka v 24 urah po njegovem nastanku ne uporabimo, izgubi svojo zaščitno vrednost, vendar ga lahko ohranimo in ga kasneje uporabimo kot dušično gnojilo in za splošno krepitev rastlin).

Rabarbara

Listi rabarbare pomagajo pri zatiranju listne uši in drugih škodljivcev v vrtu.

Gozdna in orlova praprot delujeta proti ušem in rjam. Za prevretek uporabimo kilogram svežih ali 100 gramov posušenih rastlin ter 10 litrov vode. Praprot namočimo v 10 litrov vode in pustimo, da zavre. Ko se penjenje konča, dobljeni prevretek odcedimo in spravimo v steklenice. Za škropljenje uporabljamo razredčenega v razmerju 1 : 10. Kot zastirka praprot varuje rastline pred polži.

Gozdna praprot

Gozdna praprot delu proti ušem in rjam.

Listi rabarbare pomagajo pri zatiranju listne uši in drugih škodljivcev v vrtu. Kilogram listov brez pecljev namočimo v 5 litrov vode in počakamo do konca vrenja, nato mešanico še 10 minut kuhamo, odcedimo in ohladimo ter z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši; deluje tudi proti škodljivim muham na čebuli, poru in korenju.

Paradižnikovi listi pomagajo »v boju« proti kapusovemu belinu na zelju ter drugih zeljnih vrstah, proti gosenicam in bolhačem. Škropivo pripravimo iz dobrih dveh pesti listov paradižnika, ki jih namočimo v 2 litra vode za tri do štiri ure. Pripravek nato precedimo in z njim škropimo vsak drugi dan. Listi korenja vsebujejo eterično olje in z njim bomo pregnali čebulno muho. Naravno škropivo pripravimo tako, da 50 g listov prelijemo z litrom vroče vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi, nato škropimo po čebuli.

Kamilica je po slovenskih vrtovih precej razširjeno zelišče, ki ščiti zelenjavo pred napadi uši in hkrati ponuja zdravilne cvetove. Sejemo jo v bližino fižola, saj nase privabi uši in ga tako zaščiti pred njihovim napadom. Odlično se obnese tudi ob kapusnicah, krompirju ter poru.

Morda niste vedeli: pri pripravi zaščitnih sredstev vedno uporabljamo deževnico ali postano vodo. Pripravke delamo v plastičnih ali steklenih posodah, ne uporabljamo kovinskih posod. Domači pripravki naj bodo narejeni samo iz svežih rastlin ali iz sveže posušenih rastlin. Z naravnimi razpršili lahko učinkovito odganjamo škodljivce, vendar lahko tudi z domačimi pripravki požgemo ali uničimo rastline, zato, preden poškropimo rastline na vrtu, pripravek prej preizkusimo samo na nekaj listih in po nekaj dneh preverimo učinkovanje. Naravna škropila nikoli ne uporabljamo, kadar močno sije sonce, pač pa vedno zgodaj zjutraj ali zvečer.

Nasvet: med zelenjavo posadite kapucinke, žametnice, boreč in ognjič, saj niso samo cvetoč okras v vrtu, temveč so tudi odganjalci škodljivcev. Izkušeni vrtnarji svetujejo, da kapucinke sejemo v okolico kapusnic, saj odganjajo metulje in s tem gosenice, od krompirja pa koloradskega hrošča. Podobno kot kapucinka tudi ognjič odganja talne škodljivce, predvsem koloradskega hrošča in mravlje. Strahovito naj bi smrdel tudi polžem.

POLŽI V VRTU

Polz v solati (2)

Polži so škodljivci, ki jih je zelo težko pregnati z vrta.

Polži so koristne živali, saj prispevajo k tvorbi humusa ter odstranjujejo razne ostanke rastlin, a v zelenjavnem vrtu so prava nadloga, saj uničujejo pridelek. Na vrtu največkrat napadejo kapusnice, solatnice, korenje, fižol, grah in špinačo, pred njimi pa niso varni niti gomolji krompirja in pese. O tem, kako jih odstraniti, predvsem tiste brez hišic, je še vedno uganka, vendar obstaja tudi nekaj rešitev. Nekateri so mnenja, da je najbolje preizkusiti več različnih možnosti hkrati: od rednega pobiranja, nastavljanja pasti ter privabljanja in zasajevanja njihovih naravnih sovražnikov pa vse do mehanskih preprek.

Mehansko prepreko pripravimo tako, da okoli gredic za širino dlani nasujemo material, ki ga bodo polži težje preplezali – na primer jajčne lupine, žagovino, lesni pepel, apneno in kameno moko, oster pesek, borove iglice, kavno usedlino ... Nekateri pravijo, da pomaga pivo, ki ga nalijemo v lonček in ga zakopljemo ob rob gredic (polže pivo privabi, padejo v lonček in se utopijo).

Dobro je tudi vedeti, da polži ne marajo vseh rastlin, zato je priporočljivo, da jih nekaj zasadimo med gredice ali okoli njih. Med rastline, ki odganjajo polže z vrta, sodijo vrtna črnika, kalifornijski mak, kapucinke, ognjič, grenik, napihnjena mrežica in grobeljnik, za polže neprijetne rastline so tudi čebula, česen, timijan, žajbelj, rožmarin, pelin ... Z vonjem jih odganjajo še praprot, bezeg, vratič, rman in preslica, ki jih lahko nasujemo med zasaditve.

»Tudi zastirke iz listov bezga ali praproti rešijo začasno nekaj težav, a jih je treba redno obnavljati, v primeru veliko dežja celo tedensko,« pojasnjuje strokovnjakinja Miša Pušenjak. »Tudi uporaba prekrivke, zastirke iz ovčje volne, pomaga, dokler ni dežja preveč, kakor tudi žagovina, kremenčev pesek ...« dodaja, a žal se polži zelo radi skrijejo pod zastirke, zato moramo redno preverjati dogajanje pod zastirko in po potrebi polže sproti odstranjevati.

Pri »boju« s polži naj bi pomagale tudi race in čeprav vse race jedo polže, se večina odloči za nakup indijskih tekačic. A če se odločimo zanje, jim moramo pripraviti domovanje - manjšo leseno hišico (lahko tudi pasjo uto), ki naj bo izolirana za zimo, za steljo lahko uporabimo žagovino, slamo ali seno. Bivalni prostor oziroma območje, kjer se race premikajo, naj bo zagrajeno, ograja naj bo visoka vsaj 80 centimetrov, da je raca ne preskoči. Pomembno je še, da imajo race na voljo majhen ribnik, kjer lahko plavajo in pijejo vodo (predvsem med obrokom). Race morajo polže poiskati same in ko sezona polžev mine, imajo rade namočen suh kruh, sadne olupke, razno zelenjavo … Potrebujejo tudi pesek za boljšo prebavo.

VOLUHAR V VRTU IN SADOVNJAKU

Voluharjev rov

Voluharjev rov vodi pod zemljo, kjer ima ta majhen glodalec dovolj koreninic rastlin za prehranjevanje.

Voluhar, od 15 do 20 centimetrov dolg glodavec, živi v zemlji, primerno vlažni in založeni s hrano. Deluje na površini približno 40 m2, kjer v globini do pol metra koplje 50 m dolge rove (voluharjev rov ima, za razliko od krtovega, popolnoma gladke stene, saj vse viseče koreninice in gomolje spotoma poje). Njegovo najljubše prebivališče je zelenjavni vrt, a najdemo ga tudi v sadovnjaku. In kako vemo, da je v našem vrtu? Če najdemo luknje povsod po zemlji, če izginjajo gomolji in korenine rastlin …

Kako ga lahko preženemo? Pomagajo citrusi, zato olupkov limon in pomaranč ne zavrzimo - raje jih postavimo v voluharjeve rove, kajti voluharju vse, kar diši po limoni, ne ustreza. Za preganjanje voluharja lahko v rove natlačimo tudi vejice cipres, liste bezga ali česen. Odganja ga tudi vonj cvetočih narcis in cesarskega tulipana. Preženemo ga lahko tudi tako, da privabimo njegove naravne sovražnike. Med njimi je velika podlasica, lisica, jež, kače, domača mačka in pes ter ptice roparice (sove, kanja ...). Še vedno pa je najboljša zaščita pred voluharjem mreža, s katero zaščitimo korenine dreves, ali v rove damo past s koščkom jabolka (pri postavljanju pasti uporabimo rokavice, kajti če bo zavohal vonj po človeku, se bo pastem izognil).

Vir:
http://unisvet.si/naravni-pripravki-za-zatiranje-skodljivcev/
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/5079-Bolezni-in-skodljivci-v-vrtu
https://www.dominvrt.si/roze-vrt/kako-se-znebiti-polzev-na-vrtu.html
https://www.dnevnik.si/1042731040







 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

ne spreglejte