S skoraj 30 let starim golfom na 30 tisoč km dolgo avanturo

11. julija so se trije mladi, Anita Volčanjšek iz Sotelskega pri Krškem, Andraž Tržan iz Žalca in Alen Grželj iz Postojne, podali na 75-dnevno pustolovščino. Z golfom 2, letnik 1988, so v okviru mednarodnega dobrodelnega rallyja Mongol Rally 2017 prevozili 30.000 km in prepotovali Balkan, Turčijo, Iran, Turkmenistan, Kazahstan, Kirgizistan, Rusijo in Mongolijo. Na cilj v ruskem mestu Ulan Ude so prihiteli 8. septembra, nazaj v Ljubljano pa 23. septembra.

»Raje kot po hostlih smo spali v šotoru ter spoznavali tuje kulture in tamkajšnje domačine. Delili smo jim tudi promocijski material in jim pomagali pri vsakdanjih opravilih. Tako smo poskusili kamelje mleko na farmi v Turkmenistanu, sušene ribe v Kazahstanu in kobilje mleko kimis v Kirgizistanu. Narava je najbolj osupljiva v Kirgizistanu, kjer smo šli dvakrat na trekking in nočili na 3300 m ob jezeru Son kul. Domačini so nas vabili v svoje jurte, kjer smo enkrat prenočili v Mongoliji. Z avtom nismo imeli težav, zamenjali smo zgolj baterijo, ventilator in zakrpali nekaj gum. Avto smo poimenovali kar Majstr ter ga polepšali s konjevo kostjo iz Kazahstana in rogovi iz Mongolije,« je po vrnitvi domov strnila vtise Volčanjškova, ki smo jo lani predstavili tudi v Posavskem obzorniku.

»Naš vsak dan? Zajtrk, pospravljanje šotora, pregled avta, pot, spoznavanje lokalcev in ostalih udeležencev Mongol Rallyja, zvečer pa večerja in postavljanje našega tabora. V Mongoliji smo kar 10 dni potovali in nočili z Avstralci, s katerimi smo postali dobro prijatelji. Najboljše? Naša ekipa je delovala enotno, vsak je delal svoje. Andraž je odličen mehanik in natančen organizator, Alen dober poznavalec znamenitosti in zgodovine ter zapisovalec dogodkov, jaz sem pa skrbela za čista oblačila, fotografiranje, socialna omrežja ter spoznavanje tujih kultur in običajev,« nadaljuje mlada Posavka. In še njen nasvet, kako preživeti 24 ur na dan v troje brez prepira: »Ne vtikaš se v stvari, na katere se ne spoznaš.« Kot še dodaja, slabih izkušenj niso imeli, le v Mongoliji so problem ceste, ker jih ni oziroma jih je preveč, a ne asfaltiranih in brez oznak.
 
P. P.