Da bodo podjetja in zaposleni pripravljeni na jutri
Objavljeno:
Torek, 06.10.2026 Rubrika:
GOSPODARSTVO Redakcija

Predstavniki partnerjev v projektu, z leve: Edita Tamše (AZ Ljudska univerza Velenje), Biserka Neuholt Hlastec in Franja Centrih (UPI - ljudska univerza Žalec) ter Darko Gorišek in Nataša Grubiša (GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško)
V prostorih
GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško so v ponedeljek partnerji predstavili
projekt PRIPRAVLJENI NA JUTRI – Karierni razvoj in krepitev kompetenc zaposlenih v Posavski regiji.
Spremembe v poslovnem okolju vplivajo tudi na znanja in kompetence, ki jih zaposleni potrebujejo pri svojem delu, je povedala
Biserka Neuholt Hlastec iz
UPI – ljudske univerze Žalec, vodilnega partnerja v projektu, v njem pa sodelujeta še
Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje in
GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško. Prav zato je eden od ključnih namenov projekta zaposlenim ponuditi strokovno podporo pri razvoju kariere, podjetjem pa pomagati pri razvoju kompetenc zaposlenih in njihovem prilagajanju prihodnjim potrebam.

Biserka Neuholt Hlastec
Dve poti do večje pripravljenosti na spremembe
Projekt povezuje
razvoj kariere in razvoj kompetenc. Zaposleni bodo lahko sodelovali v informativnih in motivacijskih delavnicah, deležni individualnega kariernega svetovanja ter pripravili svoj individualni karierni načrt. S pomočjo svetovalca bodo lahko analizirali svoje dosedanje znanje, izkušnje in interese, določili karierne cilje ter prepoznali možnosti za nadaljnje usposabljanje ali prekvalifikacijo.
Drugi pomemben sklop predstavlja
razvoj kompetenc. Na podlagi potreb zaposlenih in podjetij bodo pripravljena brezplačna usposabljanja s področij digitalnih kompetenc, umetne inteligence, naprednih digitalnih orodij, podatkovne analitike in avtomatizacije, pa tudi zelenega prehoda, podjetništva in poslovnih znanj, komunikacije, timskega dela, vodenja sprememb ter drugih mehkih in strokovnih kompetenc.

Franja Centrih
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva
V projektu želijo partnerji želijo s skupnim delom
okrepiti povezovanje izobraževanja in gospodarstva ter zaposlenim omogočiti lažje prilagajanje spremembam in prehajanje na zahtevnejša in stabilnejša delovna mesta. »Vseživljenjsko učenje danes ni več samo priložnost za osebni razvoj posameznika, ampak postaja eden ključnih pogojev za odpornost in razvoj lokalnega gospodarstva. Naš cilj je ustvarjati pogoje, v katerih se lahko razvijajo ljudje in hkrati razvija gospodarstvo – ne kot odziv na spremembe, ko je že prepozno, ampak kot njihovo pravočasno spremljanje in priprava nanje,« je na novinarski konferenci povedala direktorica UPI – ljudske univerze Žalec
Franja Centrih.

Darko Gorišek
Ključni dejavnik gospodarstva so v današnjem času poleg negotovosti zaradi dogajanja v svetu ravno kadri, je poudaril direktor posavske gospodarske zbornice
Darko Gorišek. »Dober kader je danes največja konkurenčna prednost podjetja, usposobljen kader pa bo jutri njegova največja razvojna prednost. Prihodnost ne bo čakala na nikogar – spreminjali se bodo tehnologija, delovna mesta in načini dela. Zato bodo uspešni predvsem tisti ljudje, ki bodo pripravljeni stalno dopolnjevati svoje znanje in se učiti tudi takrat, ko jih v to še nihče ne sili. Podjetja pa bodo morala razumeti, da vlaganje v ljudi ni strošek, ampak ena najbolj varnih naložb v prihodnost. Kdor bo na spremembe pripravljen danes, bo jutri imel več možnosti, da jih bo usmerjal, namesto da bi jim samo sledil,« je dejal.
Pripravljeni na jutri se začnejo danes
Projektni partnerji k sodelovanju vabijo zaposlene in podjetja v Posavju. Podjetjem želijo ponuditi možnost, da skupaj prepoznajo potrebe svojih zaposlenih in poiščejo ustrezne možnosti za njihov razvoj.
Projekt
od 21. maja 2026 do 28. februarja 2029 izvaja na območju Posavske statistične regije, ki jo sestavljajo občine Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. V aktivnosti razvoja kariere naj bi bilo vključenih najmanj 150 zaposlenih, najmanj 125 zaposlenih pa v usposabljanja. Razvitih in pilotno izvedenih bo najmanj pet novih programov, projekt pa naj bi prispeval tudi k
ohranitvi oziroma ustvarjanju najmanj 50 novih ali ohranjenih zaposlitev.
Vrednost projekta znaša 189.150 evrov, izvaja pa se v okviru operacije SPIN 2.0 ter ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
P. P.