​Odlagališče NSRAO: zgrajeni sta že dve tretjini odlagalnega silosa

Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je v sredo pripravila najprej medijski ogled gradbišča odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini, nato pa še dan odprtih vrat za občanke in občane.

Gradnja odlagališča, ki se je začela v letu 2024, je v polnem teku, saj hkrati gradijo upravno-servisni objekt, tehnološki objekt in osrednji del odlagališča – odlagalni silos globine 60 metrov in premera 27 metrov. »Z odlagalnim silosom smo nekje na dveh tretjinah gradnje, tako da načrtujemo, da bo zaključena v začetku leta 2027. Potem bomo dokončali še vse objekte, uredili okolico in namestili portalno dvigalo, s katerim bomo radioaktivne odpadke odlagali v silos,« je pojasnil direktor agencije mag. Sandi Viršek. Vodja gradbišča, na katerem je dnevno od 50 do 100 ljudi, Mateja Zupan je poudarila, da gre za zelo zahtevno gradnjo, pri kateri so osredotočeni predvsem na središče odlagališča, torej odlagalni silos. Gre namreč za jedrski objekt tretje kategorije, ki zahteva specifično gradnjo, denimo poseben nepropusten beton, ki mora zdržati 300 let, in ostale visoke standarde.
 
Kot vemo, ARAO gradi pripovršinski tip odlagališča z večpregradnim sistemom, kar je tudi mednarodno priznan sistem, saj predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi okolje. »Da je ta objekt varen, smo morali narediti kar nekaj varnostnih analiz in pokazati, da je vpliv na okolje in človeka pod določeno mejo. Dolgoročen vpliv objekta je lahko 0,3 milisieverte na leto na človeka, vendar je vpliv 100-tisočkrat nižji od te meje,« je poudaril Viršek.
 
Zaenkrat v skladu s časovnim …
 
Gradnja poteka skladno s časovnico, tako da naj bi s poskusnim obratovanjem odlagališča začeli proti koncu leta 2027, prve odpadke pa naj bi vanj odločili leta 2028. To bodo odpadki, ki se trenutno skladiščijo v NEK in v skladišču v Brinju pri Ljubljani. V silos bodo lahko odložili 990 zabojnikov (v vsakega gre po 12 200-litrskih sodov), skupno torej približno 2500 m3 odpadkov. Njegova kapaciteta bo torej zadoščala za polovico odpadkov, ki nastajajo pri obratovanju jedrske elektrarne in bodo nastali pri njeni razgradnji (za polovico mora poskrbeti Hrvaška) ter vse slovenske radioaktivne odpadke, ki nastajajo drugje (v medicini, industriji …). V primeru bodisi še enega podaljšanja obratovalne dobe NEK (trenutno ima obratovalno dobo do 2043) bodisi izgradnje JEK2 bo treba zgraditi še en odlagalni silos, za kar je po Virškovih besedah na tej lokaciji dovolj prostora, za še en silos imajo tudi okoljevarstveno soglasje, ne pa tudi gradbenega dovoljenja.
 
… in finančnim načrtom
 
Celotna investicija v odlagališče je ocenjena na dobrih 300 milijonov evrov, to pa vključuje tako nadomestilo za omejeno rabo prostora lokalni skupnosti, kar predstavlja več kot polovico investicije, stroški pridobitve lokacije in umeščanja v prostor ter seveda stroške gradnje, ki je ocenjena na dobrih 100 milijonov evrov. »Moramo seveda računati na to, da se bodo kakšne pogodbe valorizirale oz. uskladile z rastjo cen, kljub temu pa načrtujemo, da bomo ostali v okviru načrtovanih zneskov,« je še dejal Viršek.

Po trenutnih načrtih, ki so vezani na obratovalno dobo NEK do leta 2043, bodo objekt po letu 2050 zaprli. Sledi 50 let aktivnega in nato 250 pasivnega monitoringa in ohranjanja vedenja o odlagališču.
 
P. P., foto: P. P. in ARAO