​Posavskim inovacijam na državni ravni eno srebrno in dve bronasti priznanji

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je sinoči na Dnevu inovativnosti na Brdu pri Kranju že štirindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah.

Podeljenih je bilo osem zlatih, 27 srebrnih in 13 bronastih priznanj ter eno posebno priznanje za inovacijski izziv.
 
Posavske inovacije, ki so na regijskem ocenjevanju prejele zlata priznanja, so tokrat prejele srebrno in dve bronasti priznanji. Srebrno priznanje je prejela inovacija podjetja Muflon d.o.o. d-dry PP white mat – razvoj mat premazane BOPP folije za digitalni tisk (dry toner) (inovatorji Barbara Sušin, Robert Kozmus in Helena Drobnič), bronasto priznanje pa inovacija podjetja Stilles d.o.o. Digitalni potni list za CLT s celovito sledljivostjo proizvodnega procesa (inovatorji: Razvojna skupina Stilles) ter inovacija podjetja CNC Borštnar d.o.o., Znanstvenega in tehnološkega središča Rudolfovo Novo mesto in podjetja 3D-ING d.o.o. Z umetno inteligenco in robotiko podprta kontrola izdelkov v maloserijski proizvodnji (inovatorji Marko Borštnar, Primož Zobec, dr. Slavko Arh, dr. Vesna Pungerčar, Karel Cerovšek, Jakob Fabjan, Kusai Almahamid).
 
»Vsaka od letošnjih inovacij rešuje konkreten problem, skupaj pa kažejo, da gospodarstvo zna iskati odgovore na izzive prihodnjih let. In to je dobra novica. Še boljša novica pa je, da razvojni potencial Slovenije ni skoncentriran v nekaj največjih podjetjih ali v eni sami panogi. Inovacije namreč prihajajo iz različnih okolij, regij in področij – prav ta širina pa ustvarja dolgoročno odpornost naše države,« je na slovesni podelitvi dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Ob tem je izpostavila, da mora Slovenija hitreje pretvarjati znanje v nove proizvode, tehnologije, investicije in višjo dodano vrednost, ob tem poudarila pomen usklajenega delovanja države. »Inovacije niso področje enega ministrstva. Povezujejo gospodarstvo, znanost, izobraževanje, digitalizacijo, energetiko in okolje. Če želimo razvojni preboj, potrebujemo skupno vizijo, usklajene ukrepe in predvsem stabilno, neprekinjeno in dolgoročno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. A tudi podjetja moramo biti ambicioznejša. Nove rešitve moramo že od začetka razvijati z mislijo na komercializacijo na globalnem trgu, ne le v domačem okolju.«
 
P. P., foto: Tadej Kreft, GZS

#povezujemoposavje