​Zaradi luknjice v velikosti šivanke izredni remont NEK

Pred novinarje je danes stopil predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer in pojasnil razloge za zaustavitev elektrarne pred nekaj dnevi ter načrte za sanacijo napake, kar bo predvidoma trajalo mesec dni, saj bo pred tem treba izprazniti reaktor.

»Zaposleni v NEK odgovorno obvladujemo tudi situacijo, ki jo doživljamo trenutno,« je začel Pfeifer in nato povzel kronologijo dogodkov zadnjih dni. Vse od lanskega remonta so vzdrževali obratovanje elektrarne na 100-odstotni moči. V noči s 4. na 5. oktober so operaterji zaznali povišano vrednost puščanja v zadrževalnem hramu, ki je bila sicer znotraj omejitev tehničnih specifikacij, a je bil to vseeno pogoj za vstop v t. i. abnormalni postopek, ki ga sicer trenirajo na simulatorju elektrarne in je večkrat vključen tudi v izpitni scenarij ob licenciranju operaterjev. Že v jutranjem času 5. oktobra so vstopili v zadrževalni hram, ki je možen tudi ob 100-odstotni reaktorski moči. »Tega aktivnega puščanja nismo našli oz. locirali, zato je padla odločitev, da zaustavimo elektrarno,« je pojasnil. Operativna ekipa je tako v četrtek zvečer, 5. oktobra, začela s postopnim zmanjševanjem moči in v petek zjutraj je bil reaktor zaustavljen in elektrarna v t. i. vroči pripravljenosti. Ponovno so vstopili v zadrževalni hram in locirali mesto puščanja, ki je bilo na območju povišanih temperatur, zato so se odločili za ohladitev elektrarne, da delavcem omogočijo varen dostop. Lokacijo puščanja so potrdili na manjšem cevovodu priključnega sistema reaktorja. »Količina puščanja je bila znotraj obratovalnih omejitev. Vsa voda se je zbirala v sistemih zadrževalnega hrama in bo predelana z izparilnikom po ustaljenih postopkih,« zatrjujejo v NEK.
 
Luknjica v velikosti šivankinega vboda
 
Kot je nadaljeval Pfeifer, danes puščanja cevi v stanju hladne zaustavitve elektrarne ni več. Luknjico v velikosti šivankinega vboda so našli na zvaru reducirnega dela cevovoda (debeline dobrih 10 cm) priključnega sistema primarnega kroga, meter od vboda v reaktorsko posodo. Na podlagi tujih izkušenj je možnih več vzrokov za nastanek puščanja, je pojasnil Pfeifer: »To je lahko skrita napaka v izdelavi zvara, napaka v materialu, toplotna utrujenost materiala, napetostna korozija in mehanske obremenitve itd. Potrebni bodo diagnostika, porušitvene in neporušitvene preiskave cevovodov, analitične podporne študije in morebitna pridobitev dovoljenj za metode sanacije. Pri tem NEK ves čas sodeluje z domačimi in mednarodnimi inštitucijami ter podjetji.« Vedo že tudi, da bo predpogoj za sanacijo iznos goriva iz sredice reaktorja v bazen za izrabljeno gorivo, po čemer bodo cevovod ultrazvočno pregledali z notranje in zunanje strani. Pričakujejo, da bodo s temi pregledi odkrili vzrok puščanja.

V času, ko NEK ne obratuje, električno energijo Sloveniji zagotavlja predvsem Termoelektrarna Šoštanj, pa tudi hidroelektrarne, najbrž tudi brez uvoza ne bo šlo. NEK sicer proizvede cca. 350 megavatnih ur elektrike dnevno. 

Cilj: napako odpraviti v mesecu dni

»V NEK smo si zadali cilj, da vso potrebno diagnostiko in analize opravimo v približno mesecu dni. Vemo, da bo to izziv za zaposlene, institucije in partnerska podjetja. Za napoved datuma sinhronizacije elektrarne z omrežjem pa je še prezgodaj. Težavo želimo odpraviti strokovno in kakovostno, da nadaljujemo po začrtani poti dolgoročnega varnega in stabilnega obratovanja,« je zaključil prvi mož NEK.
 
Na vprašanje Posavskega obzornika, ali bodo ta mesec dni časa izkoristili tudi za kakšno drugo (p)opravilo, je Pfeifer odgovoril, da so ta projekt poimenovali 'izredni remont', saj se izvaja po predpripravljenem načrtu remontne organizacije dela. »V teku je mikroplaniranje aktivnosti in seveda bomo zraven poizkusili narediti tudi kaj dodatnega. Vendar moramo vedeti, da podizvajalske ekipe niso promptno na voljo, tako da se dogovarjamo, kaj se bo dalo v tem času narediti.«

P. P., vir slikovnih prikazov: NEK