Časopis za pokrajino Posavje
30.09.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

17. cvičkov večer o tehnološki posodobitvi pridelave cvička sprožil mešane odzive

Objavljeno: Nedelja, 14.08.2022    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
dv_raka_17_cvickov_vecer (41)

Letošnji cvičkov večer je potekal pod šotorom na igrišču na Raki.

Društvo vinogradnikov Raka je 12. avgusta ob krajevnem prazniku tradicionalno pripravilo cvičkov večer, ki je bil letos 17. po vrsti. Tokrat so strokovno razpravo namenili tehnološki posodobitvi pridelave grozdja in vina za cviček PTP. Razprava je prinesla tudi kar nekaj kritik na račun predstavljenega pilotnega projekta Cviček PTP, s katerim bi radi pridobili na privlačnosti tega dolenjskega posebneža.

Na okroglo mizo so povabili strokovnjake, ki se dnevno ukvarjajo s tehnološko posodobitvijo pridelave in predelave grozdja v vino cviček PTP. Sodelovali so direktor KGZS – zavoda Novo mesto Damijan Vrtin, dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije, vodja pilotnega projekta Cviček PTP Ivanka Badovinac, specialist za vinogradništvo Jernej Martinčič ter direktor in glavni enolog Kleti Krško Jure Grubar.
dv_raka_17_cvickov_vecer (16)

Strokovnjaki, ki so sodelovali na 17. cvičkovem večeru


Kakšna bo prihodnost cvička, ki se je rodil v malem dolenjskem hramu?

Približno sto zbranih vinogradnic in vinogradnikov iz različnih društev Dolenjske, Bele krajine in Posavja sta uvodoma pozdravila predsednik DV Raka Mladen Zorko ter ambasador cvička in nekdanji dolgoletni predsednik DV Raka Ivan Vizlar. Slednji je najprej dejal naslednje: »Dejstvo je, da se je cviček rodil v malem dolenjskem hramu. Po priznanju cvička PTP v letu 2001 se kaj posebnega pri preobrazbi cvička ni dogajalo. Ves ta čas smo se trudili tako večji vinarji kot mali vinogradniki, kako pridelati dobro vino cviček, da bi bil svež, piten in čim bolj všečen. Zdaj je napočil pravi čas, ko bo treba vino cviček prenoviti. Vsekakor je treba slediti novi tehnologiji in postopkom ter potrebam sodobnega časa, zato iskrene čestitke KGZS – zavodu Novo mesto, Kmetijskemu inštitutu iz Ljubljane in šestim večjim vinarjem, ki so se lotili tega projekta. Nastaja zasnova novega, sodobnega PREMIUM cvička, ki ga bodo pridelovali večji vinarji z novim znanjem, pridobljenim doma in v tujini, po sodobni tehnologiji. Novost je zagotovo na pravi poti in ne dvomim v to.« Obenem pa ga skrbi prav za ta cviček, ki se je rodil v hramu. »Pridelal ga bo mali vinogradnik, po klasični metodi in ga shranil v svoji zidanici. Kakšna bo njegova prihodnost? Kakšne možnosti ima tak, kot je? Bo sploh prodal svoj pridelek? Težko bo pariral sodobnemu PREMIUM cvičku. Tudi nanj ne smemo pozabiti. Kaj naj stori? Kljubuje tradiciji ali enostavno proda grozdje večjim vinarjem, kar se že dogaja?« se je vprašal Vizlar.
dv_raka_17_cvickov_vecer (1)

Ambasador cvička pri DV Raka Ivan Vizlar, ki je tudi pobudnik cvičkovih večerov na Raki


Poskuse delali na žametni črnini

Vrtin je v nadaljevanju povedal, da se da z določenimi prilagoditvami tudi v manjših kleteh pridelati cviček po sodobnejših metodah, tako da upa, da bodo že letos vsaj kakšno cisterno vinogradniki namenili pridelavi cvička po eni od sodobnejših metod, ki so jih uporabili v pilotnem projektu. Badovinac je glede samega projekta pojasnila, da traja tri leta (dve trgatvi) oz. letos ga zaključujejo. Dejala je, da je treba cviček posodobiti, mu dati drug stil, da bo bolj privlačen in bo tudi mlajša generacija posegala po njem, zato so se odločili, da bodo šli v poskus in skušali začrtati določene smernice, ki vodijo pri pridelavi in preko katerih nato dosežejo kakovost cvička, ki si jo želijo. Po njenih besedah so poskuse izvajali tako v vinogradih kot kleteh. »Želeli smo si, da bi pridelali cviček z lepšo sadno aromatiko, da bo bolj gladek, mehek, piten, podaljšana mora biti dolgoživost vina, kajti želimo si, da bi bilo vino tudi po letu in pol v dobri kondiciji ter bo imelo še več CO2 v sebi, ki poudarja lepo svežino in aromatiko,« je pojasnila in omenila, da so od šestih vinarjev, ki sodelujejo v projektu, dobili posamezna vina iz sort, ki sestavljajo cviček, ter pripravili tipizacijo cvička in ga ustekleničili. Badovinac je še poudarila, da so poskuse delali na žametovki oz. žametni črnini, ki jo je po pravilniku o cvičku PTP lahko največ 60 % oz. glavnina. Zato so imeli štiri različne tehnologije pridelave, pri čemer so se nekatere izkazale za boljše, druge za slabše. Vse to bodo objavili tudi v brošuri in dali na razpolago vinogradnikom, da bodo lahko na ta način doma pridelali cviček. V času trajanja projekta so imeli tudi kar nekaj različnih delavnic z degustacijami, še zadnjo bodo imeli drug teden, in sicer na temo redčenja grozdja, je še navedla.
dv_raka_17_cvickov_vecer (25)

Direktor KGZS – zavoda Novo mesto Damijan Vrtin


Martinčič je opisal, da so pri vseh pridelovalcih poskušali narediti skupni imenovalec, kar se tiče žametovke, ki jo je v cvičku največ, tako da so vse trte obrezali v en šparon, temeljito naredili zelena dela, kasneje odstranjevali listje, s čimer so povečali zračnost, boljšo osvetlitev, manj je bilo potrebnega škropljenja, izognili so se tudi uporabi herbicidov. Kar se tiče obdelave tal, so naredili poskus z ozelenitvijo, pri dveh vinogradniških partnerjih so naredili tudi podrahljanje vsake druge vrste, kar pomeni, da je črpanje hranil v takih tleh bolj uspešno, potreba po vsakoletnem gnojenju odpade »in to je bil tudi naš cilj, s katerim prispevamo k skrbi za okolje in je tudi odgovor na podnebne spremembe, ki ne dovoljujejo več rigoroznih ukrepov, kar se tiče širokih herbicidnih pasov«. Omenil je še, da so naredili tudi kemične analize tal. Pohvalil je sodelujoče vinogradnike, ki so bili zelo skrbni in dovzetni za predloge, zato so bili jeseni rezultati dozorevanja grozdja veliko boljši.

Da bi bil cviček bolj všečen tudi mladim
dv_raka_17_cvickov_vecer (28)

Vodja pilotnega projekta Cviček PTP Ivanka Badovinac


Lisjak je poudaril, da je ideja projekta posodobiti okus cvička, da bo bolj všečen tudi mladi generaciji, ki po njegovem »išče svežino, sadnost, lep okus, sveže, a ne preveč močne kisline, se pravi, kako se s tehnologijo približati takšnemu stilu, a hkrati obdržati karakter, saj mora še vedno biti to cviček«. Navedel je, da se da z zmanjšanjem fenolnega okusa in taninov prispevati k izboljšanju okusa cvička. Najlažje je zmanjšati odstotek rdeče sorte, se pravi modre frankinje, a posledično je odtenek barve nežnejši. Nadalje je predstavil štiri vzorce cvička, ki so jih navzoči tudi poskusili, saj so v projektu na štiri različne načine pridelali žametno črnino in na ta način vplivali na aromatiko cvička. Lisjak je še izpostavil, da so z analizo potrdili dejstvo, da je cviček zdravo vino, saj vsebuje kar okoli 150 mg/l hidroksicimetnih kislin oz. polifenolov, ki jih je sicer največ v belih vinih (nekje do 100 mg/l). »Vino in zdravje lahko povežemo tudi s cvičkom,« je ob tem dodal.

Odgovornost za prihodnost cvička je na vseh vinogradnikih
dv_raka_17_cvickov_vecer (62)

Direktor in enolog Kleti Krško Jure Grubar


Grubar je pohvalil delo projektne ekipe, rekoč, da so tovrstni projekti nujni. »Cviček je v svoji zgodovini doživljal evolucijo in prav je, da jo tudi v teh časih. Gre za unikum, na katerega bi morali biti ponosni in si želeti, da preživi tudi za naše sinove. Če želimo, da cviček preživi, bo treba s to evolucijo nadaljevati,« je poudaril in dodal, da je treba biti optimističen in najti neko rešitev za izboljšanje stanja v vinogradništvu. »Žal je tako, da mladi pivci ne posegajo toliko po klasičnem cvičku in tukaj vidim določene rešitve, ki lahko odprejo vrata cvičku tudi v druge regije in države,« je povedal in dodal, da je mladi pivec danes izjemno izobražen in rad pije dobro, trendovsko vino. Po njegovem so v teh koncih odlične razmere za pridelavo takšnih vin, saj so značilna nizko alkoholna vina. »Tudi skozi ta projekt vidim ključni moment, da se kot pridelovalci odločimo, ali bo cviček živel, stagniral ali bo celo nekoč pozabljen. Odgovornost je na vseh nas,« je še izjavil.
dv_raka_17_cvickov_vecer (60)

Navzoči so lahko poskusili štiri vzorce cvička.


Mešani odzivi, večina je bila kritična

V nadaljevanju se je razvila zanimiva debata, v kateri so sodelovali eden od največjih poznavalcev cvička Ivo Kuljaj, Zvonko Lah iz DV Mirna Peč, Brane Arih iz DV Studenec, Ivan Urbanč iz VTKD Gadova peč in Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD), ki združuje okrog 5000 vinogradnikov iz 32 društev. Kuljaj je dejal, da je poskušal kar dobra vina, a niti v enem od njih ni zaznal cvička, in se vprašal, ali se z novimi tehnikami pridelave slučajno ne posega v pravilnik o zaščiti cvička PTP. »To, kar smo danes poskusili, cviček ni, nimam pa nič proti temu, da se iz obstoječega sortimenta ustvari nova blagovna znamka, a to potem ne bo več cviček,« je dejal. Lah se je z njim strinjal in ga dopolnil: »Če se prilagajate trendom pitja belega vina in kletarite rdeče sorte na način kletarjenja belih vin, se mi zdi, da je to lahko poizkus, ampak spreminjati blagovno znamko cviček PTP pa po mojem mnenju ni prav.« Vrtin je odvrnil, da projekt popolnoma ničesar ne spreminja, kar se tiče pravilnika in parametrov, drugačen je samo tehnološki pristop do predelave, kar se pozna na karakterju vina. Arih je opozoril, da bi z novim načinom pridelave cvička lahko prišlo do še večje delitve na velike in male vinogradnike. Urbanč je dejal, da se pri različnih poskusih ne sme odmikati od tradicionalnega cvička, pokritiziral je tudi njegovo barvo, rekoč, da zanj to ni barva cvička. »Z vsem spoštovanjem do vašega projekta, dajmo ga graditi naprej, ampak tudi še s kakšnega drugačnega vidika,« je poudaril. Jurak je dejal, da je trg neizprosen, zato je težko ostati na neki stopnji razvoja in ne razvijati artiklov naprej. »Cviček moramo postopkovno, se pravi tehnološko posodobiti v tem, da ga bo sprejel predvsem trg,« je še dodal in se strinjal, da bo glede tega potrebne še veliko razprave.
dv_raka_17_cvickov_vecer (67)

Ivo Kuljaj je eden največjih poznavalcev cvička.


Na dogodku je bil prisoten tudi župan Mestne občine Krško mag. Miran Stanko, ki je izjavil, da podpira razvoj določenega produkta v neko novo smer, »kako pa bo to uspelo, se bo na koncu videlo na trgu«. »Bodite pri tem milostni sami do sebe, da s konkurenco in javnim poniževanjem samega cvička, če lahko tako rečem, ne kvarite trga samim sebi. Bodite pri tem složni in previdni pri besedah,« je še posvaril prisotne. Nekaj besed je spregovorila tudi aktualna cvičkova princesa Anja Smerke, njena predhodnica Maja Vovko pa je na začetku dogodka prebrala Pavčkovo pesem. Ob koncu je za mikrofon poprijel tudi ambasador cvička Peter Camloh, ki je vinogradnikom dejal, da se morajo zavedati tega, da se ne smejo razprodajati, saj je njihovo delo preveč cenjeno. Obenem se je zahvalil vsem tistim, ki so pokazali veliko srce in mu priskočili na pomoč, saj je pred dobrim mesecem ogenj uničil njegovo domačijo.
dv_raka_17_cvickov_vecer (74)

Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske


Vizlar, kateremu gre največ zaslug za to, da imajo cvičkovi večeri na Raki, katerih glavni namen je promocija dolenjskega posebneža, zdaj že kar dolgo tradicijo, je za Posavski obzornik še navedel, da se ti večeri vedno navezujejo na aktualno tematiko, največkrat seveda v povezavi s cvičkom, in so dobro obiskani, kar se je pokazalo tudi tokrat. »Cviček se dobro prodaja, a po veliko prenizki ceni, to je problem,« je izpostavil Vizlar in dodal, da si mali vinogradnik s prodajo cvička stroškov ne pokrije, pri večjih vinarjih je to drugače. Omenil je še, da je bilo DV Raka ustanovljeno leta 2005 in je eno najaktivnejših med vsemi društvi v ZDVD. Prizadevni člani so naredili cvičkov hram, ki se nahaja na Cirju pri Raki in velja za prvo ambasado cvička pri nas. Tako kot v skoraj vsakem društvu se tudi raški vinogradniki soočajo s pomanjkanjem podmladka in si želijo, da bi se na tem področju premaknilo kaj na bolje, je še povedal Vizlar. Po strokovnem delu je sledil še neformalen del, in sicer zabava z ansamblom Firbci.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»