Časopis za pokrajino Posavje
19.05.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

5. kmetijski forum v občini Brežice o izzivih in priložnostih mladih na podeželju

Objavljeno: Ponedeljek, 11.03.2024    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
5-kmetijski-forum-brezice (22)

Udeleženci 5. kmetijskega foruma v občini Brežice

5. kmetijski forum v občini Brežice, ki sta ga na prvi marčevski dan organizirala Občina Brežice in Društvo podeželske mladine (DPM) Brežice, se je dotaknil izzivov in priložnosti mladih na podeželju. V dvorani MC Brežice, ki so jo napolnili člani DPM Brežice, med katerimi je tudi že nekaj mladih prevzemnikov kmetij ali pa to še nameravajo postati, so imeli predstavitve strokovnjaki s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

Delež mladih kmetov v občini Brežice pod povprečjem EU

Najprej je specialistka za razvoj podeželja Mira Kambič Štukelj imela predavanje »Mladi kmetje v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027«. Med drugim je navedla, da je v izvajanju obsežen Strateški načrt (SN) za Slovenijo, ki v razvoju slovenskega kmetijstva na osrednje mesto postavlja mlade kmete, ki jim je treba olajšati prevzem, zagon in modernizacijo kmetij, dostop do znanja ter jim zagotoviti stabilen dohodkovni položaj. V SN so predvideni določeni ukrepi oz. intervencije, s katerimi bi lahko deloma dosegli navedene potrebe, da bi bil poklic kmeta enako sprejemljiv poklic kot kateri koli drugi ali celo bolj zaželen s strani mladih, ki se še odločajo o poklicni poti in načinu življenja. Kot je še omenila, je starostna struktura nosilcev oz. vodij kmetijskih gospodarstev (KMG) v Sloveniji neugodna in pod povprečjem EU. Podatki za Slovenijo za leto 2016 so pokazali, da je bila povprečna starost nosilcev KMG 57 let.
5-kmetijski-forum-brezice (1)

Predsednik DPM Brežice Karlo Budič

Podobno velja za delež mladih kmetov, starih do 40 let, ki je pri nas 9 %, v EU pa 11 %. Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev je trenutno v občini Brežice število mladih do vključno 40 let in so v letu 2023 oddali zbirno vlogo (ZV), 96, kar predstavlja 7,8 % od vseh 1225 nosilcev vlagateljev ZV v lanskem letu. Ocenjujejo, da je starost nosilcev v brežiški občini v slovenskem povprečju. Zgovoren podatek je, da je starost nosilcev z oddano ZV v letu 2023, ki so stari 61 in več let, 692, kar predstavlja kar 56,5 % vseh vlagateljev. »Če želimo dvigniti konkurenčnost na kmetijah, ohraniti trajnostno pridelavo hrane ter poseljeno in vitalno podeželje, potem je tovrstna generacijska ’pomladitev’ nujna,« je poudarila Kambič Štukelj in predstavila še intervencije, katerih upravičenci so mladi kmetje. Svoj nastop je sklenila s tem, da občina Brežice že po številu vlagateljev oddanih ZV letno kot tudi po številu prijavljenih kmetijskih zemljišč sodi v sam vrh med slovenskimi občinami. V okviru ZV v letu 2023 je bilo prijavljenih 9496 ha v okviru 1225 oddanih vlog. »Na tem mestu si želimo, da bi se starostna struktura nosilcev pričela izboljševati, kar bi ugodno vplivalo na razvoj kmetijskih gospodarstev in tudi širše na podeželski prostor,« je zaključila.

Uvajanje digitalizacije v kmetijstvo
5-kmetijski-forum-brezice (5)

Jernej Križančič


Specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo Martin Mavsar je nato v predavanju »Precizno kmetijstvo in uvajanje novih tehnologij« govoril o razlogih za uvajanje preciznega kmetijstva, ki z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Na KGZS so precizno kmetijstvo opredelili kot integriran sistem kmetovanja, z namenom povečanja učinkovitosti, produktivnosti in dobičkonosnosti proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva ter obenem zmanjšanja nenačrtovanih vplivov na okolje. V Sloveniji se sistem digitalizacije uvaja postopno in na različnih področjih, na področju preciznega kmetijstva se v zadnjih letih vse bolj uporabljajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kot so natančna merilna oprema, senzorji, tipala, sistemi geopozicioniranja, brezpilotna letala, robotika pa tudi velike podatkovne zbirke, spletne strani in umetna inteligenca. Po besedah Mavsarja je glavni razlog za uvajanje digitalizacije ekonomski, poleg tega pa le-ta lahko prinese veliko koristi v zvezi z okoljevarstvenimi vprašanji, kot so učinkovitejša poraba vode, manjša uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, manjša poraba goriva in optimizacija obdelave. Naštej je še nekaj primerov pametnega kmetijstva v Sloveniji (npr. molzni roboti, senzorji za namakanje in nadziranje stanja tal, traktorji, roboti za čiščenje hlevov in priključki za obdelavo tal, varstvo rastlin in spravilo pridelka, samohodni stroji z različnimi senzorji in opravili, nadzor iz zraka s pomočjo dronov, elektronske sonde itd.). Ob koncu je povedal še nekaj več o uvajanju sodobnih rešitev pri kmetijski tehniki, kot so pogonske tehnologije, uporaba dronov in robotov, ter o varstvu rastlin z uvajanjem UV-osvetljevanja.
5-kmetijski-forum-brezice (20)

Mira Kambič Štukelj


Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot vir dodatnega zaslužka

Kot tretja je svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Slavica Grobelnik skozi predavanje »Poslovna priložnost za mlade prevzemnike – dopolnilna dejavnost na kmetiji« predstavila nove možnosti in priložnosti ter izzive za vir dodatnega zaslužka na kmetiji. Opisala je, kaj so dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri čemer je za vse nadaljnje postopke oz. predelavo živil tako rastlinskega kot živalskega izvora z namenom prodaje potrebna priglasitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin (PKP), izjema je kmetija, na kateri se opravljajo dopolnilne dejavnosti v povezavi s čebelarstvom, ki ji ni treba imeti v uporabi najmanj enega hektarja PKP, mora pa imeti vpisanih najmanj deset čebeljih družin v register čebelnjakov. V nadaljevanju je naštela, katere oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetiji obstajajo, le-teh je kar okoli 130, npr. predelava primarnih kmetijskih pridelkov (proizvodnja moke, testenin, sokov, peka kruha, zakol živali in predelava mesa, mleka), gozdnih sadežev in zelišč, gozdnih lesnih sortimentov, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, vzreja in predelava vodnih organizmov, turizem na kmetiji – gostinska in negostinska dejavnost, tradicionalna znanja na kmetiji, socialnovarstvene storitve na kmetiji itd. Med nove oblike dopolnilne dejavnosti na kmetiji spadajo: proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole, svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj.
5-kmetijski-forum-brezice (26)

Martin Mavsar

Grobelnik je še pojasnila, kako priglasiti dopolnilno dejavnost in jo začeti izvajati, na katere razpise naj bodo pozorni nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ter omenila, da imajo na KGZ Novo mesto izobraževanja in usposabljanja za tekoče poslovanje v dopolnilni dejavnosti.

Primer dobre prakse – kmetija Perko

Kot zadnji je Aleš Perko predstavil družinsko kmetijo Perko, ki je primer dobre prakse, kako lahko sodelovanje več generacij pripelje do dobrih rezultatov. Kmetija, ki se nahaja v bližini avstrijske meje, v Spodnji Velki v občini Šentilj, je usmerjena v rejo mladega pitanega goveda ter vinogradništvo in vinarstvo. Obdelujejo okoli 45 ha obdelovalnih površin, 2 ha vinograda, 5,5 ha gozda, 27,5 ha njiv, 17,5 ha travnikov. Kot je dejal, na kmetiji delajo po principu preciznega kmetijstva in dobrega ravnanja z obdelovalnimi zemljišči, da pridelajo čim večje ter kvalitetne in zdrave pridelke. Doprinos Aleša, ki je v letu 2022 uspešno magistriral iz smeri Management marketinga, se odraža v drugačnem pogledu na kmetijo in spremljanju ekonomskih kazalnikov ter vodenju kmetije kot podjetja. Velik doprinos znanj in izkušenj ter zagnanosti je na kmetijo prinesla tudi njegova žena Petra, ki jo zanima zelenjadarstvo in sadjarstvo, s čimer se ukvarjajo na njeni domači kmetiji. Aleš in Petra sta začela s širitvijo ponudbe, lani sta zasadila jagode, fižol, prav tako nameravata poizkusiti s kapusnicami.
5-kmetijski-forum-brezice (29)

Slavica Grobelnik

»Na kmetiji se zavedamo pomena izkušenj in že obstoječega znanja na kmetiji. Vendar s ciljem po doseganju novih dobrih rezultatov pa novo znanje mlade generacije in zagnanost uspešno dopolnjuje in nadgrajuje delo starejše generacije. Ključ do uspeha je vsekakor sodelovanje obeh generacij,« je sklenil Aleš.

Budič: Treba je aktivno iskati rešitve, da mladi ostanejo na domačih kmetijah

Poleg brežiškega župana Ivana Molana je na uvodu foruma zbrane nagovoril predsednik DPM Brežice Karlo Budič. Omenil je, da so pred dobrim letom v društvu prišli do ideje o organizaciji izobraževanja ne le za njihove člane, temveč tudi za širšo javnost. Stopili so v stik z Občino Brežice, natančneje z Romanom Matjašičem, ki jim je predstavil kmetijski forum in ponudil sodelovanje. »Skupaj smo osnovali potek današnjega dogodka na način, da je primeren tako za mlajšo kot tudi starejšo populacijo, saj se zavedamo, da je osnova kmetijstva prepletanje izkušenj z novimi znanji. Kmetijstvo je v naši občini zakoreninjeno že dolgo časa in prenos znanja na mlajše poteka praktično ves čas, vendar je tega manj, kot si želimo,« je dejal Budič in dodal, da so ravno takšni dogodki pomembni za mlade prevzemnike in tudi tiste, ki se odločajo začeti s kmetijstvom ne glede na starost, pa tudi za vse obstoječe kmete, željne novega znanja.
5-kmetijski-forum-brezice (33)

Aleš Perko

»Ker je prevzemnikov vse manj, ne samo pri nas, temveč po vsej Sloveniji, ter se v zadnjem času soočamo z naravnimi katastrofami in žal kmetijstvo marsikomu ne prinaša dovolj zaslužka in zadovoljstva za razvoj kmetije, moramo spodbujati in aktivno iskati rešitve za to, da mladi ostanejo na domačih kmetijah,« je poudaril. Po njegovem se je treba truditi za čim boljše pogoje za delo in življenje ter čim bolj poenostavljene birokratske zadeve. »Škoda je, da morajo kmetje precejšen del svojega časa nameniti temu, namesto da se ukvarjajo s kmetovanjem, ki je že samo po sebi v teh časih dovolj zahtevno. Od slovenskega kmeta se zahteva čedalje več in se ga omejuje, hkrati pa se dovoljuje uvoz pridelkov nižje kakovosti iz tujine, kjer kmetujejo z manj nadzora in na manj zahteven način. Razlika v kakovosti je tista, ki bi morala biti v javnosti bolj poudarjena, slišani pa bi morali biti tako kmetje, ki živijo od dela na kmetiji, kot tudi tisti, katerim kmetovanje prinaša dodaten vir prihodka,« je še povedal Budič.

Spregovoril je tudi član DPM Brežice in regijski predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) za Posavje Jernej Križančič, sicer mladi kmet iz Vitne vasi na Bizeljskem. Med drugim je omenil, da jim gre v Posavju zelo dobro, v tem letu so imeli že štiri občne zbore podeželske mladine (DPM Brežice, Krško, Zabukovje in Tržišče), pa tudi z dobro udeležbo na kmetijskem forumu so mladi dokazali, da so zagnani, želijo kmetovati in so željni novih spoznanj. Naštel je nekaj pomembnejših aktivnosti ZSPM: državni kviz Mladi in kmetijstvo, mednarodna izobraževanja, izmenjave, sodelovanja, državne kmečke igre, Naj projekt podeželske mladine (letos bo DPM Brežice prijavilo Božično traktorijado), srečanje mladih kmetov in izbor za inovativnega mladega kmeta.
5-kmetijski-forum-brezice (36)

Pogostitev z domačimi dobrotami so pripravili na Turistični kmetiji Pri Martinovih.


V imenu KGZ Novo mesto je pozdravila Zdenka Kramar, ki je izrazila zadovoljstvo, da se Občina Brežice vsako leto loteva obravnave posebno aktualnih problemov na področju kmetijstva. Po njenih besedah je zagotovo pomembno, kako bodo na številne probleme, ki jih zaznavajo v kmetijstvu, odreagirali in se vanje vključili mladi kmetje.

Glasbene premore med posameznimi predavanji sta zapolnila Brina Budič in Luka Geč. Pogostitev po koncu foruma, ki ga je povezovala Anja Urek, je pripravila Turistična kmetija Pri Martinovih iz Globočic, katere mladi prevzemnik Martin Jožef Tomše je tudi član DPM Brežice.
5-kmetijski-forum-brezice (40)

Ob tej priložnosti so bili na ogled tudi izdelki s kmetij, ki so del blagovne znamke Brežice Izbrano.


R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»