80 let Termoelektrarne Brestanica – pôroka stabilnosti slovenskega energetskega sistema

V sredo so na sedežu Termoelektrarne Brestanica (TEB) s prireditvijo obeležili 80 let njenega delovanja. Kot so poudarili, je TEB neke vrste porok stabilnosti slovenskega energetskega sistema pa tudi razvoja in napredka kraja, občine ter širše regije.

Malgaj: Z razvojem energetike se razvija tudi naša družba

Na čelu brestaniške elektrarne, ki je prestala včasih zelo zahtevne izzive časa, se znala vsakokrat znova prilagoditi novim razmeram in ves čas držati korak s časom, je od leta 2010 Tomislav Malgaj. Človek, ki je v elektrarni prebil tako rekoč vso dosedanjo kariero, domačin, ki z elektrarno živi in diha, in ki jo je tudi vodil čez zahtevne nedavne projekte. Kot je povedal v svojem nagovoru, je minilo 80 let, odkar so na tej lokaciji proizvedli prve kilovatne ure. Po njegovih besedah so se že takrat zavedali pomena energetike, zato ne preseneča njihova v prihodnost usmerjena vizija. »Moramo se zavedati, da se z razvojem energetike razvija tudi naša družba,« je poudaril Malgaj, »zato je toliko bolj žalostno, da smo danes spet priča vojnemu stanju tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu«. Dodal je, da bo skrb za električno energijo vedno prisotna, potrebovali je bomo še več, zato je po njegovem bistvenega pomena, da v teh časih sprejemamo odgovorne odločitve, predvsem pa, da skrbimo za energetsko samozadostnost »in ravno v tem pogledu je naša Termoelektrarna Brestanica specifična, saj imamo namreč vlogo rezervne havarijske elektrarne, kar pomeni, da vstopamo takrat, ko je v sistemu manko energije in grozi električni mrk, oz. v primeru, da bi bilo treba napajati Nuklearno elektrarno Krško, in s tem nedvomno zagotavljamo energetsko neodvisnost slovenskega energetskega sistema«. Da bi bila TEB lahko pripravljena in fleksibilna za te izzive, morajo nenehno posodabljati tehnološke sisteme, je še navedel in omenil, da je bil zadnji tak projekt zamenjava plinskih blokov iz leta 1974, v okviru katerega so v Brestanici zgradili plinski blok 6 in 7, katerih dobavitelj je bilo znova podjetje Siemens. Dejal je še, da lahko TEB zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo vseh uporabnikov električne energije, česar se zavedajo vsi zaposleni v elektrarni. »Danes smo se zbrali, da se poklonimo našim prednikom, ki so prepoznali pomen elektrarne za te kraje in daljnega leta 1939 postavili njene temelje. Bodimo vredni njihove vizije in poskrbimo, da bodo tudi naši zanamci ponosno zrli na naše današnje odločitve. Naj nam bodo izkušnje iz preteklosti in spoznanja iz sedanjega časa navdih za svetlo energetsko prihodnost,« je sklenil Malgaj.

Zgodovina TEB

Povezovalec prireditve Žiga Kump je navzoče seznanil z zgodovino TEB, ki je izvorno povezana s še eno pomembno industrijsko dejavnostjo v tej dolini, ki je, tako kot elektrarna, korenito zaznamovala razvoj teh krajev – z rudarstvom. Brestaniška elektrarna je namreč v nekem smislu naslednica senovske termoelektrarne, ki je z obratovanjem pričela leta 1924. Leta 1939 se pričnejo prva dela za izgradnjo elektrarne, celoten projekt pa je precej zaznamovala druga svetovna vojna. Kljub zaostrenim razmeram se v elektrarni leta 1942 prične montaža prvega Siemensovega agregata, ki je predstavljal vrhunec tedanje tehnologije. 24. junija 1943 TEB v omrežje odda prve kilovatne ure električne energije. Pospešena elektrifikacija in vse večje potrebe rastoče industrije so vendarle privedli do začetka del in montaže drugega agregata s parno turbino Jugoturbine in generatorjem prav tako jugoslovanskega porekla Rade Končar v letu 1959. Julija 1961 je TEB začela obratovati s skupno zmogljivostjo 26 MW in je tedaj predstavljala eno večjih termoelektrarn na premogovno tehnologijo pri nas. Konec leta 1973 stečejo dela za izgradnjo kombiniranega bloka s tremi novimi plinskimi turbinami AEG Kanis. V slovenskem energetskem sistemu ji tako v tedanjem obdobju pripade vloga havarijske rezerve in deloma vloga vršne elektrarne. TEB je od tedaj neke vrste (zadnji) branik pred morebitnim razpadom sistema in obenem okretni akter za hitre korekcije v omrežju – vloga, ki ji pripada in jo z zanesljivostjo opravlja še danes.

Po letu 1976 se v elektrarni že pričnejo analize in priprave za naslednji razvojni korak. V svetu se namreč vse bolj krepi ekološka osveščenost, vse bolj jasno pa tudi postaja, da bo energetika ena prvih panog, ki se bo primorana prilagoditi. Sprejeta je odločitev o prehodu na okoljsko precej vzdržnejšo uporabo kurjave na zemeljski plin. Kot mejnik novega razvojnega preboja elektrarne beležimo leto 1995, ko je pričela s predelavo agregatov, s katero je bila omogočena uporaba zemeljskega plina, ekstra lahkega kurilnega olja in mešanice obeh. Nenehna skrb za nadaljnji razvoj botruje ambicioznim načrtom za četrto razvojno fazo – širitvijo proizvodnih kapacitet z dvema 114-MW Alstomovima plinskima turbinama. V novo tisočletje TEB vstopi z novo podobo, napredno tehnologijo in statusom ene najsodobnejših elektrarn na Slovenskem. Zadnjih 20 in nekaj let TEB je obdobje pomembnih sprememb in predvsem obdobje zadnjega, velikega razvojno-investicijskega cikla, ki se je pravzaprav zaključil šele pred kratkim. Sredi prvega desetletja novega tisočletja se TEB aktivno vključi v projekt gradenj in vzdrževanja hidroelektrarn na spodnji Savi; zgrajeno je novo 110-kV GIS stikališče; vzpostavljene so tri manjše sončne elektrarne; med najpomembnejše projekte pa seveda sodi priprava in načrtovanje projekta Zamenjave plinskih blokov PB 1, 2 in 3 – elektrarna je bila tako pred novo prelomnico. Nova investicija je bila zato obenem nuja in potreba, tako za elektrarno samo kot še bolj za slovenski energetski sistem. Zahteven projekt je začel nastajati že kako desetletje pred dejansko izvedbo, celoten proces pa se je odvijal v sila zahtevni finančni in družbeni situaciji, ki jo je pomembno zaznamovala svetovna finančno-gospodarska kriza. Temu navkljub je aktualnemu vodstvu in strokovnim kadrom elektrarne, ob trdni in jasni podpori ter sodelovanju lastnice, GEN energije, uspelo pripraviti ambiciozen, a obenem realističen in finančno vzdržen projekt, ki je naposled rezultiral v uspešno izvedeni investiciji v dva nova Siemensova plinska bloka, ki sta bila v sistem proizvodnih zmogljivosti vključena v letih 2018 oz. 2021.

Kot je bilo še rečeno, je TEB neke vrste porok stabilnosti slovenskega energetskega sistema. Poleg njenega tehnološkega in gospodarskega pomena ob tem ne smemo spregledati tudi njene širše družbene vloge. Elektrarna je namreč tudi porok razvoja in napredka kraja, občine ter širše regije. V Brestanici tako rekoč ni pridobitve ali novosti, ki ne bi nosila tak ali drugačen pečat termoelektrarne ali pa bila povsem neposredno rezultat njenih prizadevanj.

Paravan: TEB se je pokazala kot stabilen gradnik našega sistema

Na dogodek so povabili poslovne partnerje, med drugim tudi predstavnika lastnice termoelektrane, generalnega direktorja GEN energije dr. Dejana Paravana. Slednji je povedal, da je v vseh teh letih TEB prispeval ne samo k oskrbi z električno energijo, pač pa je pomemben zaposlovalec in generator znanja tudi gospodarskemu razvoju ter blaginji širšega lokalnega in regijskega prostora. Kot lastniki TEB so ponosni in izjemno zadovoljni, kot je dejal, da so bile vse zahteve po sistemskih storitvah doslej uspešno in zanesljivo izvedene ter da se je TEB pokazala kot stabilen gradnik njihovega sistema. »Gre za rezultat predanega dela, strokovnega znanja in izkušenj obratovalnega osebja, odgovornega vzdrževanja ter investicij v opremo in delovne prostore,« je poudaril Paravan. Med povabljenimi sta bila tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin in državni sekretar za nacionalni jedrski program v Kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar. Kerin se je zahvalil kolektivu TEB in njenemu direktorju za prepoznavnost in pomoč okolju, ki ju dajejo s svojim doprinosom v ta del regije oz. mestne občine Krško.

V kulturnem programu so nastopili godalni kvartet v sestavi Kristian Ilić, Aleksander Rogina, Luka Dukarić in Monika Tekavčič ter pevka Anja Kramar ob spremljavi Kristjana Račiča.

R. R.

#povezujemoposavje