Biodinamično kmetijo Černelič obiskali uslužbenci KGZ Novo mesto in kmetijska ministrica

Na zadnji majski četrtek je Zvone Černelič na svoji biodinamični kmetiji v Dečnem selu gostil uslužbence Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, kmetijo pa si je prišla pogledat tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Najprej ogled njive pri Krški vasi

Najprej so se povabljeni gostje sicer zbrali na lokaciji zemljišča, ki ga obdeluje družina Černelič in se nahaja ob avtocesti v bližini Krške vasi. Gre za posebno zgodbo o regeneraciji tal, kar bodo še razširili, saj so za to uporabili še večjo parcelo, ki je bila sicer zaraščena. »Na njej sem prikazal setev sončnic v zastirko, brez oranja, obdelave tal, s čimer je narejena tudi že zaščita proti plevelom, na podoben način sem doma zasejal koruzo in rezultati se že kažejo,« je pojasnil in dodal, da so na krškovaški njivi kot poskus zasejali zimsko mešanico sedmih različnih vrst rastlin (največ rž, tritikala, grašica, oljna repica in rdeča detelja) ter poletno mešanico kar 25 vrst rastlin. »Če je njiva slaba, jo moramo hraniti, ne samo črpati. Naše njive izumirajo, ker jih kmetje preveč izčrpavajo, zato, če bo šlo naprej na tak način, nimajo prave perspektive in jih čez 50 let ali pa še prej ne bo več,« je opozoril Černelič.

V nadaljevanju so se prestavili na kmetijo Černelič, kjer je najprej sledila predstavitev kmetije, na kateri na ekološki način kmetujejo od leta 2003, od konca leta 2014 pa ima kmetija Demeter certifikat, že nekaj let prej je postala tudi biodinamična. Obdelujejo 47 ha v desetih vaseh brežiške občine, večina je travinja, 2 ha je poljščin, 1,5 ha pa zelenjave in jagod v rastlinjakih.

Sledil je še ogled kmetije, od rastlinjakov, polj, mehanizacije do živine na pašnikih na Sromljah. Černeličeva živina je posebna po tem, da ne jé nobenih žit, je zelo čista in v dobri kondiciji, je še poudaril. Černelič je izrazil zadovoljstvo in presenečenje hkrati, da so se kmetijski svetovalci KGZ Novo mesto odločili za obisk njegove kmetije. Po njegovih besedah je bil povod lanskoletni obisk direktorja KGZ Novo mesto Damijana Vrtina na njegovi kmetiji. »Če bodo to znanje in način kmetovanja, o katerih so danes slišali in izvedeli, prenašali naprej, bo to več kot uspešno in pametno,« je dejal Černelič in dodal, da je bilo čisto naključje, da se je ta dan pri njemu oglasila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki se je čez dan srečala s posavskimi kmetovalci.

Ministrica pohvalila kmetijo Černelič

Po besedah ministrice se vidi, koliko znanja, dela in vsebine vsakodnevno vlagajo na tej kmetiji »in ne glede na vse ni bilo niti v enem trenutku slišati, da je težko in se ne da, ampak je bilo v tem veliko pozitivne in optimistične energije. To kdaj pogrešam v kmetijstvu in skušam tudi sama vnesti glede na moj karakter. Pohvale takim kmetijam. Tudi na ministrstvu se zavedamo, da so bile tovrstne kmetije v preteklosti deležne premajhne pozornosti, in v prihodnje si želimo na določen način pomagati, da bi se tovrstne prakse širile v čim večjem številu. Kajti to je tista prehranska varnost, o kateri govorimo. Ne gre samo za to, koliko smo samooskrbni v odstotkih, ampak je treba vedeti, kaj jemo in na kakšen način je to pridelano. Zato je izjemno pomembno, da takšne prakse pohvalimo in pokažemo tudi tistim najmlajšim, da pridobijo ta znanja in že začutijo v DNK-ju, kaj se lahko s hrano počne, in na ta način tudi pridobimo kader, ki nam ga v zadnjih letih primanjkuje.« Dodala je, da ministrstvo podpira tak način kmetovanja in mu bo v prihodnje namenilo več pozornosti, saj meni, da je to »naša prihodnost in v to nas usmerja Evropa«.

Vrtin: Biodinamični način kmetovanja bi moral biti bolje zastopan

Direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin pa nam je ob tej priložnosti povedal, da ima kmetija Černelič ne samo super zgodbo, ampak predvsem pridelavo, in to je bil po njegovem povod, da se dogovorijo za obisk kmetije in da njihovi svetovalci oz. zaposleni spoznajo tudi ta način kmetovanja, se pravi biodinamični, ki bi moral biti po Vrtinovem prepričanju zastopan v večjem deležu. Želeli so pridobiti nova znanja iz praktičnih izkušenj te kmetije, da jih bodo lahko naprej prenašali drugim kmetom, jih motivirali, seznanjali, saj si vsi skupaj želijo boljše prihodnosti tudi za tak način kmetovanja.

R. R.

#povezujemoposavje