Boris Orešek: Kmetije tiho umirajo

Včeraj med 13. in 14. uro je Sindikat kmetov Slovenije organiziral po več krajih v Sloveniji miren shod zaradi različnih zahtev do kmetov in perečih težav v kmetijstvu. Eden izmed shodov se je odvijal tudi na zasebnem travnatem zemljišču na Radni pri Boštanju, kamor so prišli kmetovalke in kmetovalci s 25 traktorji in na nekaterih so bili tudi transparenti s pomenljivi napisi.

Med udeleženci shoda na Radni je bil podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Boris Orešek, znan sevniški sadjar. »Ena izmed stvari, ki nas zelo skrbi in nas je vznemirila, je napovedan davek obdavčitve nepremičnin ter poziv proti ukinjanju govedoreje, a 70 odstotkov slovenske zemlje je travnatih površin. Pri živinoreji vse moti gnoj in gnojevka, a to je v naravi krogotok hranil. Odkar poznamo angleška stranišča, smo postali zelo licemerski: potegneš vodo, pokrov pokriješ in vse je skrito pod zemljo ...« je dejal. »Pravimo, da imamo zelo ohranjeno naravo, da je biotska pestrost zelo velika, a vprašajmo se, kdo je to ustvaril. Je to rezultat dela naravovarstvenikov ali je to rezultat kmečkih ljudi, ki so iz roda v rod obdelovali zemljo?« je nadaljeval.

»Doslej smo mislili, da je to samo po sebi umevno, a sedaj je nastalo takšno stanje, da temu ni več tako. Kmetje smo ravno tako na trgu, kot kdo drug. Problem bo nastal za mlade, ki brez dohodka od kmetijstva ne bodo preživeli,« doda Fanika Simeonov, ki kmetuje že celo življenje, ter pojasni, da so med večjimi problemi v kmetijstvu odkupne cene in najnovejši okoljski ukrepi. »Želimo si, pa ne samo od kmetijskega ministrstva, pač pa tudi od ostalih, da bi bil posluh za obdelano zemljo, za urejeno krajino in za naravno Slovenijo. Z vsakim nakupom, ki ga opravimo v trgovini, pa se vprašajmo o zdravi hrani, kaj piše na deklaraciji, od kod je prišla na trgovske police.«

Orešek še izpostavi: »Po mojem mnenju ima kmet zelo debelo kožo. To kaže tudi zgodovina, ampak, ko ima enkrat dovolj, ima pa dovolj. Danes kmetije ugašajo, z novimi finančnimi obremenitvami pa bodo začele propadati – in to je bistvena razlika. Kmetije tiho umirajo. Kmetije, ki so zadnji dve generaciji začele vlagati v razvoj, v širitev, v neko specializacijo, bodo začele propadati. Ali se za tem skriva kakšen drug interes? Morda je ta prostor tako zelo dragocen za nekoga, da se ga želi polasti. Bodo kmetije kupovali zato, da se bodo ukvarjali s kmetijstvom – niti najmanj.«

S. R.

#povezujemoposavje