Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Danes mineva 40 let od 'prvih atomskih kilovatov'

Objavljeno: Sobota, 02.10.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
NEK Sinhronizacija

Zgodovinski trenutki v komandni sobi NE Krško 2. oktobra 1981 (vir: arhiv Posavski obzornik, 29. 9. 2011, št. 20, str. 18 in spominski album – foto: Ivan Krahulec, NE Krško)

Danes, 2. oktobra , mineva okroglih 40 let, odkar so po sinhronizaciji generatorja jedrske elektrarne Krško z elektroenergetskim omrežjem vanj stekle prve kilovatne ure, ki so jim tedaj pravili tudi 'prvi atomski kilovati'.

Že celotno leto 1981 je bilo po dogajanju v JE Krško zelo pestro, saj so v mesecu maju  prvič vložili gorivne elemente v reaktor, nato pa je z doseganjem samovzdrževalne jedrske reakcije oz. t. im. prve kritičnosti v mesecu septembru (11. 9. 1981) elektrarna postala jedrski objekt. Za tedanje izredno zahtevne razmere, ko so še posebno Hrvaško in Slovenijo pretresale redukcije dobave električne energije, je dogodek pomenil veliko olajšanje. In čeprav so sledili še meseci preizkušanj in kasneje tudi modifikacij, s tem pa tudi manjša proizvodnja elektrike od načrtovane, je 2. oktobra 1981 vendarle postalo jasno, da je bila graditev tega težko pričakovanega in za večino prebivalstva dotlej neznanega objekta uspešna in da bodo elektrarno lahko varno in zanesljivo upravljali domači strokovnjaki.

KO SO ZAPLESALE SIGNALNE LUČKE …
 
O dogodku 2. oktobra 1981 so seveda poročali številni domači in tuji mediji. Enega najbolj slikovitih opisov dogajanja v komandni sobi NE Krško je prispeval (še vedno aktivni) novinar Dolenjskega lista Pavel Perc: »S tem ko je glavni inšpektorat pri slovenskem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo na podlagi soglasja republiškega upravnega organa Hrvaške izdal odločbo za vstop JE Krško v tretjo fazo poskusnega obratovanja in so delavci JE uspešno opravili prvi preizkus priključitve generatorja JE na 380 kV omrežje jugoslovanskega elektroenergetskega sistema, je nuklearka dejansko dobila status elektroenergetskega objekta. Pogonska posadka domačih strokovnjakov (vodja izmene je bil Tomaž Setnikar) je imela dobre tri ure polne roke dela, ki pa je potekalo presenetljivo dovršeno. Ko so od 18. ure dosegli kritičnost oz. samovzdrževanje reaktorja in nato zavrteli turbino na 1.500 obratov v minuti, so hkrati preverjali njeno zaščito in nato preizkusili še generator električne energije. Ob 21.01 je Gorazd Škraba potegnil ročico in tako sinhroniziral generator na omrežje. Na številnih od 860 kontrolnih inštrumentov so zaplesale signalne lučke, premaknili so se kazalci in to je bil znak, da so delo dobro opravili in da je čas za hipec veselja izmene. V žice 380 kV daljnovodov so vključili dobrih 60 MW električne energije, kar pomeni, da so obremenili generator komaj desetodstotno. Ves čas zahtevnih operacij je bila v pogonu plinska elektrarna Brestanica, ki je z JE Krško povezana z ločenim 110 kV daljnovodom; bila je v pripravljenosti, če bi ob sinhronizaciji prišlo do izpada 380 kV jugoslovanskega omrežja." (Dolenjski list št. 41, 8. 10. 81, V Krškem prva 'jedrska' elektrika)
 

Ta jubilej pa je pomemben tudi za današnji čas, saj so bile letos – štiri desetletja kasneje – v Sloveniji sprejete politične odločitve, ki predstavljajo pomembne korake h graditvi drugega reaktorja oziroma JEK 2. V uredništvu Posavskega obzornika, ki ves čas svojega obstoja spremlja delovanje energetskih objektov in še posebej NE Krško, smo prepričani, da je treba ta jubilej primerno obeležiti in tako tudi današnje generacije spomniti na dogodke izpred 40 let. S tem bo po našem mnenju narejen majhen, a pomemben prispevek ne le k boljšemu poznavanju preteklosti regije, pač pa tudi k  odločitvam, ki naše prebivalce čakajo v naslednjih letih.

Prispevek je bil kot uvod v posebne tematske strani objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

Ob tej priložnosti so posebno izjavo za javnost pripravili tudi v NEK, navajamo jo v celoti.

NEK že 40 let del elektroenergetskega sistema; dosegli smo visoko obratovalno učinkovitost in ustvarili pogoje za dolgoročno obratovanje
 
Leto 1981 je bilo za NEK leto pomembnih dosežkov. Po sedmih letih sta se zaključevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni objekt in odgovornost za varno obratovanje so prevzeli domači strokovnjaki. Elektrarna je postala jedrski objekt, ko je bilo 7. maja vloženo gorivo v reaktor. 11. septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna reakcija in 2. oktobra je bila elektrarna prvič sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem. Poskusno obratovanje se je končalo konec naslednjega leta, januarja 1983 pa se je začelo komercialno obratovanje. NEK danes z visoko stabilnostjo in predvidljivostjo obratovanja soustvarja zanesljiv elektroenergetski sistem ter je bistven dejavnik pri stabilizaciji motenj v evropskem elektroenergetskem omrežju. Slovenski in hrvaški družbenik – GEN energija in Hrvatska elektroprivreda – prevzemata vsak polovico električne energije iz NEK, kar pomeni 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Sloveniji in 17 odstotkov vse porabljene električne energije na Hrvaškem.
 
V prvih letih obratovanja smo bili osredotočeni predvsem na izpolnjevanje visokih strokovno-tehničnih standardov jedrske energetike, danes pa so enakovredno prisotne še tržne zakonitosti, samokritična presoja doseženega in vzajemnost odnosa z deležniki v okolju. Del naših strateških usmeritev je tudi  aktivna vloga v mednarodnih strokovnih organizacijah, predvsem v Svetovnem združenju operaterjev jedrskih elektrarn WANO. Ta omogoča izmenjavo obratovalnih izkušenj med operaterji jedrskih elektrarn in s strokovnimi presojami preverja različne vidike delovanja. Po varnostnih kazalcih združenja WANO ohranjamo svoje mesto med najboljšimi elektrarnami.
 
Ob strokovnem vodenju, skrbnem vzdrževanju in premišljenem posodabljanju je NEK stopnjevala svojo obratovalno učinkovitost. Posodobitve opreme in procesov ter povečanje moči in prehod na 18-mesečni gorivni cikel ji omogočajo, da v letih z remontom proizvede okoli 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije in v letih brez njega 6 milijard kilovatnih ur. Letošnji proizvodni cilj je 5,3 milijarde kilovatnih ur; mesečne načrte dosegamo.
 
Oblikovali smo usposobljen kolektiv, ki je visoko zavezan svojim ciljem in vrednotam varnostne kulture. Na podlagi znanja, neprestanega usposabljanja, varnosti obratovanja in obratovalne učinkovitosti optimistično gledamo v prihodnost NEK. Zaključujemo izvedbo Programa nadgradnje varnosti, ki obsega vrsto izboljšav in vgradnjo dodatnih sistemov za odziv na ekstremne, malo verjetne zunanje pojave, za katere elektrarna izvorno ni bila projektirana. Vsi projekti, razen suhega skladišča izrabljenega goriva, ki smo ga začeli graditi spomladi, bodo končani letos. V skladu s predpisi se je začel občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost preverja, ali NEK izpolnjuje pogoje iz obratovalnega dovoljenja glede zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti, da lahko nadaljuje obratovanje naslednjih 10 let. Varnost dolgoročnega obratovanja elektrarne bo ta mesec pregledala tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo v okviru misije pre-SALTO (Safety Aspects of Long-Term Operation). V skladu s sklepom Agencije Republike Slovenije za okolje pa poteka postopek presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje elektrarne. Postopek vključuje tudi čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z EU-direktivo in ESPOO-konvencijo.
 
V obdobju velikih negotovosti v našem okolju in svetu iščemo tudi najboljše odgovore na vprašanja razvoja energetike, ki bo ljudem zagotavljal cenovno dostopnost električne energije, gospodarstvu omogočal konkurenčnost in državi zadostno raven samooskrbe ter omogočil vzdržen prehod v podnebno nevtralnost. NEK  je med svojim delovanjem zagotovila pozitivne odgovore na ta vprašanja, zato se tudi pri razvoju in preobrazbi elektroenergetike, ki postaja vse pomembnejši del širšega zagotavljanja energije, velja opreti na jedrsko energijo in obnovljive vire. 

Vir: NEK
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte