Darija Štraus Trunk: Tu sem pogrešala skupno ciljanje na en gol

KRŠKO – Po 12 letih se z mesta direktorice Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki je začel z delovanjem leta 1995, poslavlja mag. Darija Štraus Trunk, ki se ji je mandat iztekel konec septembra.

Na čelu Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK (v nadaljevanju: Sklada NEK, op. p.) ste bili od leta 2012. Kateri so bili največji izzivi in dosežki v vaših mandatih, pa tudi težave, s katerimi ste se morali soočiti?
Ob prevzemu funkcije direktorice Sklada NEK sem z veliko odgovornostjo in entuziazmom stopila na čelo te pomembne institucije. Zavedala sem se, da takšna vloga prinaša številne izzive, tako na operativnem kot na strateškem nivoju. Prevzem vodenja v času, ko so kapitalski trgi kazali znake turbulentnosti, je bil še posebej zahteven. Tudi v zadnjem obdobju smo se soočali z izrazitimi nihanji na trgih, kar je povzročilo negotovost med vlagatelji in posledično vplivalo na poslovanje sklada. Kljub temu smo s premišljenim in odgovornim pristopom uspešno premagovali izzive, ob tem pa ohranjali fokus na dolgoročni stabilnosti in ciljih našega sklada.

Osrednja naloga je bila tako normalizirati delovanje in funkcije sklada ter pridobiti zaupanje vseh ključnih deležnikov v poslovnem procesu. To je vključevalo predstavnike organov upravljanja in nadzora, odločevalce, strokovno in širšo javnost. Pomembno je bilo, da smo vsem deležnikom – pa tudi celotni Sloveniji – jasno pokazali, da sklad deluje učinkovito in sledi zastavljenim ciljem, tj. zagotavljanju sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo NEK ter odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK – skladno z Meddržavno pogodbo o NEK – še posebej v luči naše odgovornosti do prihodnjih generacij.

Pomemben dosežek v zadnjih letih je tudi povečanje višine dajatve, ki jo v Sklad vplačuje GEN energija d.o.o., kar krepi našo finančno stabilnost. Vsa letna poročila so bila doslej potrjena s strani pristojnih organov, z izjemo poročil za leti 2022 in 2023, za kateri še čakamo soglasje vlade. Kljub uspešnemu delovanju Sklada pa bi posebej izpostavila kadrovski primanjkljaj. Širok obseg dela opravlja zgolj sedem zaposlenih, vključno z direktorjem. Resorno ministrstvo je v zadnjem obdobju Skladu sicer odobrilo dodatno zaposlitev na področju upravljanja naložb. Ob tem pa smo bili soočeni z novim izzivom – pridobiti ustrezno strokovno usposobljeno osebo se izkazuje za zelo zahtevno, predvsem zaradi omejitev sistema javnih plač. Kot javni uslužbenci nimamo konkurenčnih možnosti za višje osebne dohodke, kar dodatno otežuje našo sposobnost privabljanja talentiranih posameznikov.

K delu ste pristopili z veliko optimizma in želje po sodelovanju. Se je ta optimizem obdržal oziroma kako se je spreminjal vaš pogled na delovanje takšne institucije?
Mogoče je bilo dobro, da ob prevzemu dela nisem poznala vseh podrobnosti ter da sem dejansko začela delati z močno motivacijo in svežo strategijo. Na žalost pa se stvari niso odvijale tako gladko in hitro, kot sem sprva pričakovala. S strani odločevalcev se je postavljalo vprašanje pravno-formalnega preoblikovanja Sklada NEK, ki je od ustanovitve leta 1994 dalje deloval kot sui generis, poseben sklad, in imel kot tak poseben položaj v državni strukturi. Vprašanje in težnja po preoblikovanju sta postala stalnica in rdeča nit vseh mandatov. Konec leta 2022 so bili sprejeti pravni okviri, na osnovi katerih se je Sklad NEK preoblikoval v javni sklad. Med nekaterimi drugimi spremembami se je spremenil tudi način financiranja Agencije za radioaktivne odpadke (v nadaljevanju ARAO, op. p.), ki se od leta 2023 izvaja iz namenske postavke proračuna Republike Slovenije, kamor Sklad NEK v enkratnem znesku vplača sredstva za tekoče leto. Pred sprejetjem novega zakona o Skladu NEK so se sredstva nakazovala neposredno agenciji ARAO, Sklad NEK pa je izvajal nadzor smotrnosti in namenskosti uporabe sredstev, ki jih nameni za plačilo aktivnosti ARAO. Po novi zakonodaji je velika sprememba tudi višina prispevka, ki se lahko letno spreminja. Izziv je bil definitivno tudi doseganje čim boljšega donosa ob upoštevanju naložbene politike in razmer na trgih. Vsi si želimo visokih donosov, a se zavedamo, da z njimi prihajajo tudi večja tveganja. Zato je bilo ključno natančno spremljati razmere, včasih pa je bil potreben tudi kanček sreče, da so se stvari odvile po načrtih.

Česa bi se, po vašem mnenju, moral najprej lotiti vaš naslednik?
Moj naslednik bo vsekakor moral okrepiti ekipo ter nadaljevati z vzpostavljanjem in izboljševanjem potrebnih sprememb za bolj učinkovito delovanje sistema upravljanja in vodenja Sklada NEK. Ta prizadevanja so ključna za doseganje večje uspešnosti in stabilnosti v prihodnosti.

Vemo, da je Sklad NEK zavezan konservativni naložbeni politiki, menite, da je to še vedno prava usmeritev ali bi ga z drugačno naložbeno politiko lahko bolj obogatili?
Vsaka sprememba lahko prinese pozitivne rezultate, vendar moramo biti pozorni na to, kar sem že omenila: če omogočimo priložnosti za večje donose, moramo hkrati zagotoviti tudi organizacijsko, kadrovsko in tehnološko podporo za vzpostavitev ustreznih pogojev. Ob tem se moramo zavedati, da se lahko razlike povečajo, kar lahko vodi ne le do višjih donosov, temveč tudi do večjih izgub na različnih področjih.

V preteklosti je po Skladu NEK večkrat 'stegovala roke' tudi politika, bile so celo ideje o drugačni razporeditvi sredstev. Se še kdaj pojavljajo takšni apetiti, zakaj je po vašem mnenju pomembno, da Sklad ostane samostojna ustanova?
Zelo pomembno bi bilo, da na Sklad NEK kot ustanovo politika nima vpliva, ker gre za strogo namenska sredstva in ne nazadnje so to sredstva za razgradnjo same nuklearne, za izgradnjo odlagališča in nadomestila. Gre za najpomembnejši vir financiranja in je zato kakršen koli vpliv nedopusten.

Organi upravljanja in nadzora Sklada NEK so bili vedno tudi podij za politična obračunavanja in merjenje moči. Kako so bile videti seje teh organov?
V svojih treh mandatih nisem niti zaznala zunanjih vplivov niti si jih nisem dopustila. Menim, da smo z organi, predvsem z upravnimi odbori, po preoblikovanju Sklada NEK pa tudi z nadzornim svetom, ki predstavljajo podaljšano roko upravljanja, sodelovali korektno in učinkovito. Prav tako je bilo delo z nadzornimi odbori in ministrstvi konstruktivno, kar se je odražalo v uspešnih rezultatih, ki jih je Sklad NEK dosegel pri svojem poslovanju.

Zakon o Skladu NEK določa, da sta organa sklada nadzorni svet in direktorica/direktor. Nadzorni svet je torej v podporo direktorju pri vodenju kot organ sklada in hkrati nadzira to isto vodenje, ali, če poenostavimo, nadzira sam sebe?
S spremembo zakonodaje se je spremenila organizacija, pristojnosti posameznih organov. Drži, da je sedaj kot organ sklada nadzorni svet. Njegove pristojnosti in odgovornosti izhajajo iz sprememb zakonodaje.

Lanski začetek gradnje odlagališča NSRAO v Vrbini, ravno v teh dneh se je začela gradnja jedrskega objekta, verjetno pomeni tudi večjo dinamiko glede izplačil iz Sklada NEK?
V petletnem finančnem načrtu smo natančno načrtovali odlive, ki bodo nastali z izgradnjo odlagališča med letoma 2023 in 2027. Odlive je predvidel že ARAO, mi pa smo jih upoštevali pri sami pripravi finančnega načrta in upamo, da bo to, kar so si zadali, tudi realizirano. Dela tečejo po zastavljenih planih in zaenkrat ne vidim ovir, ki bi preprečile njihovo realizacijo. Seveda pa je še vedno možno, da pride do nekaterih sprememb, saj je projekt dinamičen in glede na stanje na trgu ter glede na razmere na gospodarskem področju niso izključujoča ne zvišanja ne znižanja. Lahko pa, seveda, pride tudi do nepredvidenih dogodkov, ki lahko prej podražijo kot pa pocenijo projekt. Naloga vseh vključenih v projekt in nas je, da se ga izvede čim bolj učinkovito, gospodarno.

Gre sicer za državno ustanovo, pa vendar: ali so v njej interesi Krškega, regije dovolj zastopani?
V bistvu sem vedno sledila interesom sklada in namenu, zaradi katerega je ustanovljen. Včasih sem res pogrešala neko skupno igranje na gol, če se tako izrazim, pa ne govorim sedaj samo o lokalnem okolju, temveč na splošno. Prihajam namreč iz okolja, kjer je timski duh zelo pomemben. Kar prinese tudi dobre rezultate.

Po naših opažanjih ste bili v prvih letih svojega mandata večkrat vid(e)ni na dogodkih, zlasti povezanih z gospodarstvom v posavskem prostoru, kasneje pa manj. Je to opažanje pravilno? Zakaj ni bilo toliko potrebe po vašem javnem pojavljanju?
Osebno sem človek, ki vedno rada raziskujem, želim občutiti nek utrip samega kraja, širšega okolja in dogajanj, je pa res, da sem bila javno res malo manj prisotna, ker ob vpetosti v samo delo preprosto ni bilo časa za obiskovanje prireditev ali poslovnih dogodkov. Nisem bila zgolj direktor, ki bi nadziral delo, izvajal kontrolo, ampak ker je bilo zaposlenih malo, sem morala biti operativna tako rekoč na vseh področjih, tako hoditi na sestanke v Ljubljano, na meddržavno komisijo, kot tudi skrbeti za delo na skladu. Vmes pa so bila tudi težka obdobja, od korone do energetske krize. Kar zadeva morda nekoliko pasiven odnos do lokalnega okolja, je bil ta rezultat širšega konteksta in ni bil izključno odvisen od mene.

Čeprav živite v občini Podčetrtek, ste tu preživeli kar nekaj časa, kako ocenjujete razvoj regije v tem času, kaj najbolj opazite, kaj morda pogrešate?
Vsekakor 12 let, ki sem jih preživela več v Krškem kot doma, ne morem pomesti pod preprogo, že zaradi družine ne, moža in treh otrok, dveh hčera in sina, ki so bili nedvomno na ta račun prevečkrat prikrajšani za mojo prisotnost in pozornost. In so sedaj vsi veseli, da se končno vračam.

Primerjava med krško in mojo občino je domala nemogoča. Moja občina je majhna, turistična občina, ki ima samo eno močno podjetje z večjim številom zaposlenih. Krška je gospodarsko močna, izstopa energetika pa tudi več ostalih podjetij. Tu sem, kot sem že dejala, pogrešala skupno ciljanje na en gol. Nič ni sicer narobe, če je veliko različnih mnenj, a je pomembno, da se zgolj ne pogajamo ali pogovarjamo med seboj, temveč da se tudi slišimo, kajti cilj je tisti, ki bi moral biti skupen vsem. Tega timskega duha sem premalo začutila v tem okolju. Res pa je, da sem v stik z drugimi posavskimi občinami prihajala predvsem v prvem mandatu, ko so se sredstva iz naslova omejene rabe prostora še nakazovala na več občin. Osebno mislim, da se prebivalstvo premalo zaveda ali je premalo poučeno o tem, da nekaj milijonov evrov ni samo po sebi umevnih, temveč je to velik prispevek samemu okolju. Ni samoumevno nižje plačevanje vrtcev, šolskih programov ipd.

Vam je bil naš časopis Posavski obzornik vodnik skozi dogajanja, ste ga prebirali in kaj menite, kakšnega pomena je regionalni časopis za regijo?
Vaš časopis mi je bil dragocen vir informacij. To, da dobijo občani v Posavju časopis brezplačno, je privilegij, ki ga je deležnih izredno malo občin, da se človek seznani, kaj se v njegovem bivalnem ali delovnem prostoru dogaja, saj večino tega nacionalni mediji ne povzemajo. Časopis mi je približal okolje, v katerega sem prišla, preko člankov sem se seznanila z gospodarsko klimo, vodstvi podjetij in drugimi temami.

Kaj radi počnete, kadar niste v službi? Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
To je čas z družino, možem, otroki, starimi 25, 23 in 18 let. Rada denimo pečem kruh, kolesarim, vmes sem postala tudi motoristka, rada si kaj preberem, skuham kavo, gostim prijatelje. Predvsem imam rada pozitivno okolje in prav takšne ljudi v njem. Načrtov trenutno za prihodnje nimam, niti še izbranega drugega delovnega mesta, če to mislite. Najprej rabim čas zase, šla bom novim izzivom naproti, ko bo čas zanje, vsekakor ne bom dolgo pri miru, ker ne znam biti.