Časopis za pokrajino Posavje
29.11.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Evropski teden gozdov v znamenju prihodnosti gozdov

Objavljeno: Torek, 23.11.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Sporočilo
Gozd jeseni, V. S.5

Gozd je naše naravno bogastvo.

Teden od 22. do 28. novembra je teden gozdov, ki smo ga prvič obeležili leta 2008 in ponuja edinstveno priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja ter vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov, ki jo skupaj organizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) je prihodnost gozdov.

Ob globalni pandemiji, ki je povzročila obsežne motnje v gospodarstvih in družbah, in s pospeševanjem podnebnih sprememb je prihodnost negotova. Gotovo je, da se bodo tudi gozdovi in gozdarstvo v Evropi soočali s številnimi zapletenimi izzivi, med katerimi je tudi krepitev prispevka gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nič manj pomembna ni prilagoditev gozdov in gozdno lesne verige strukturnim premikom na svetovni ravni, ki jih vodijo spreminjajoče se povpraševanje po gozdnih proizvodih in spremembe svetovnih gozdnih virov.

SPREJETI SKLEPI O NOVI STRATEGIJI EU ZA GOZDOVE

Tudi ministri EU za kmetijstvo in ribištvo, ki so se v preteklem tednu sestali v Bruslju, so osrednjo pozornost namenili prihodnosti gozdov in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Ministri so pozdravili objavo nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Svet je tudi poudaril, da je treba vzpostaviti ravnovesje med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter hkrati spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov ter ustaljenih načinov gospodarjenja z gozdovi v različnih državah članicah ter regijah. Predsedujoči zasedanju, slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

V SLOVENIJI POTEKATA INTENZIVNA NARAVNA IN UMETNA OBNOVA GOZDOV

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele preko polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovenskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih za preko 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin. »Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki,« je ob Evropskem tednu gozdov povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

KLJUB UJMAM SO SLOVENSKI GOZDOVI V DOBRI KONDICIJI

Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 %.

Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, slovenska gozdarska šola pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Kratkoročni trendi pa kažejo na umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih.

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa številnih sprememb in vplivov le-teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred gozdovi in gozdarsko stroko danes številni izzivi, trenutno najbolj pereči so: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in številni drugi.

SVETOVNA PODNEBNA KONFERENCA COP 26 TUDI O GOZDOVIH

Na svetovni podnebni konferenci COP 26 v škotskem Glasgowu so od 31. oktobra do 13. novembra potekala pogajanja glede uresničevanja zavez in ciljev Konvencije in Pariškega sporazuma. Pogajalci so iskali možnosti, kako doseči cilj iz Pariza glede omejitve dviga globalne temperature za 1,5 stopinj Celzija. Glede na dinamiko uresničevanja mednarodnih zavez in ambicioznost ciljev v nacionalnih podnebnih načrtih članic, ki prispevajo največ emisij v ozračje, pa je po mnenju številnih strokovnjakov za dosego skupnega cilja zelo malo verjetnosti.

Gozd ima na lokalno in globalno pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Kmetijstvo, gozdarstvo in raba zemljišč predstavlja približno četrtino vseh antropogenih emisij, pri čemer se ocenjuje, da degradacija tropskih gozdov zaradi sečnje in požarov prispeva okoli 8 % svetovnih emisij. Po drugi strani predstavljajo svetovni gozdovi (brez krčitev) ponor, ki je enakovreden četrtini svetovnih emisij CO2.

PODPISAN DOGOVOR O PRENEHANJU KRČENJA GOZDOV DO LETA 2030

Na konferenci so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, podpisali dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 – t. i. »Glasgow leader's declaration on forests and land use«. Predlagani dogovor zavezuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišč. Nekatere države so predlagale premik k trajnostnemu kmetijstvu in povečanju investicij za dosego predlaganih ciljev.

V okviru konferenčnih pogajanj so slovenski strokovnjaki sodelovali in so-koordinirali delo Evropske unije in njenih članic, tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Na tokratni konferenci gozdovi niso bili glavna tema pogajanj, vendar so bili narejeni pomembni koraki v smeri večje transparentnosti in povečanja financiranja podnebnih ukrepov do leta 2025 ter zaključena Knjiga pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.

Dodatne informacije ter informativna gradiva o Evropskem tednu gozdov ter o gozdovih v Sloveniji najdete v promocijskem filmu in zloženki Gozd in gozdarstvo v Sloveniji, na na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter na spletni strani Statističnega urada RS.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, foto: Vinko Šeško
« Nazaj na seznam
»