Časopis za pokrajino Posavje
18.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Invazivne vrste v naših gozdovih

Objavljeno: Sreda, 28.08.2019    Rubrika: GOSPODARSTVO Sporočilo
javorov rak

Javorov rak

Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst.

Invazivne tujerodne vrste povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Kostanjev rak, holandska brestova bolezen, kostanjeva šiškarica, jesenov ožig so bolezni oziroma škodljivci gozdnega drevja, ki so v naše gozdove prišli od drugod, in so povzročili in še povzročajo veliko škodo v slovenskih gozdovih. Tujerodne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika in navadna barvilnica pa v nekaterih predelih Slovenije že povzročajo težave pri obnovi gozdov.
navadna barvilnica

Navadna barvilnica



Javorov rak poškoduje najvrednejši del debla

Ena izmed tujerodnih vrst bolezni, ki bi lahko povzročile večjo škodo v slovenskih gozdovih, je gliva Eutypella parasitica, ki povzroča javorov rak. Javorov rak lahko prizadene vse vrste javorov, in sicer najvrednejši del debla. Večina rakov se razvije v spodnjem delu debla (do višine 2,5 m), gliva se razrašča v skorji in lesu, ki ga tudi razgrajuje. Raziskovalci navajajo skoraj 50­ odstotne izgube prodajnega volumna - bolezen je zato pomembna zaradi ekonomske in ekološke škode.
n.barvilnica-plod

Plod navadne barvilnice



Na krajše razdalje se javorov rak širi z vetrom, na daljše razdalje pa z okuženim lesom in sadikami. Navadno je v sestoju okuženih 3–5 % javorov, ponekod tudi do 50 %. Mlada drevesa zaradi okužbe običajno propadejo, če pa so okužena starejša, se rak počasi povečuje več desetletij. Ker gliva razkraja tudi les, so okuženi javori slabše mehansko stabilni in občutljivejši za veter, sneg in žled.
Ker je bil javorov rak v evropskem prostoru prvič odkrit in verjetno prvič vnesen v Sloveniji, je naša dolžnost, da zmanjšamo škodljivi potencial te bolezni. Zaposleni na Zavodu za gozdove lastnike gozdov opozarjamo na to nevarnost. Zatiralna dela morajo biti izvedena v dogovoru z lastnikom. Potrebno je podreti drevo, rakavo rano izrezati vsaj 50 cm nad in pod rano ter obrniti z rano proti tlom. Še bolje je, da se oboleli del čimprej sežge na licu mesta, kjer je to možno.
 
Navadna barvilnica ogroža obnovo gozda

Zelnata trajnica - navadna barvilnica (Phytolacca americana ) sicer vsako zimo odmre do korenin, vendar se v času vegetacije zaradi izjemno hitre rasti razbohoti v pravo goščavo. Na ta način zatira vznik in razrast domorodne vegetacije. Na površinah, ki so bile nenadno in nenačrtovano (zaradi vetroloma, snegoloma, žledoloma) razgaljene, hitro zavzame prostor in ovira naravno obnovo gozdov. Zato jo je na takih površinah nujno odstranjevati. Prav tako tudi tam, kjer poteka obnova gozda s sadnjo, saj ovira razvoj posajenih sadik. Potrebno jo je pokositi dovolj zgodaj, da se prepreči tvorba semen. Kjer je možno, je puljenje še bolj koristno. Vsi deli rastline so strupeni ljudem in je pri delu potrebno uporabljati rokavice.

Več na www.invazivke.si

Lastnike gozdov pozivamo, da v sodelovanju z Zavodom za gozdove v največji možni meri omejujejo širjenje tujerodnih invazivnih vrst v naših gozdovih.
 
Pripravila: Mojca Bogovič, Zavod za gozdove, OE Brežice
 
« Nazaj na seznam