Ivan Mirt: Kaj pa v Taninu kuhajo?
Objavljeno:
Četrtek, 04.06.2026 Rubrika:
GOSPODARSTVO Redakcija

Pred vhodom v tovarno ob dnevu odprtih vrat
Preteklo soboto je potekal
dan odprtih vrat sevniške tovarne Tanin, ki je pred tremi leti obeležila 100 let delovanja.
»Med prebivalkami in prebivalci Sevnice se še vedno sliši:
Kaj pa v Taninu kuhajo? Tako je najlažje povabiti v tovarno, na predstavitev poteka proizvodnih procesov ter ogled prostorov,« je nagovoril obiskovalke in obiskovalce na dnevu odprtih vrat direktor in večinski lastnik tovarne
Ivan Mirt, ki je ponosen, da se je
Tanin v zadnjih desetletjih razvil v enega vodilnih svetovnih proizvajalcev rastlinskih ekstraktov za prehrano živali.

Predstavitev podjetja je vodil v predprostoru tovarniškega laboratorija …
Tovarna, ki se je do leta 1991 imenovala Jugotanin, stoji na ravnici ob izlivu potoka Sevnična v reko Savo že vse od leta 1923. V njej so kar nekaj desetletij iz kostanjevega in hrastovega lesa izdelovali tanin, ki se uporablja v usnjarski industriji. Danes se
vse bolj usmerjajo predvsem v razvoj in izdelavo prehranskih dodatkov za živali, kajti tanini dobro vplivajo na zdravstveno stanje prebavnega trakta, v katerem zavirajo rast slabih bakterij in hkrati podpirajo rast dobrih bakterij. Krmni dodatki v prehrani prežvekovalcev zmanjšujejo tudi izpuste metana med prebavo za 15 do 30 odstotkov. Pri perutnini in prašičih pa dodatki, kot so zeoliti, tanini in aminokisline, vežejo dušik ter izboljšajo prebavo ter s tem znižujejo neprijeten vonj po amonijaku v hlevih.

…. direktor in solastnik Ivan Mirt.
»Pred dvajsetimi leti smo prodali približno pet tisoč ton tanina za usnjarsko industrijo, danes je to padlo na sedemsto ton.
Če ne bi iskali alternative, bi morali tovarno zapreti,« je pojasnil direktor ter obiskovalkam in obiskovalcem predstavil tudi proizvodne procese in izdelke, katerih osnova so tanini iz kostanjevega in hrastovega lesa. »Kostanj vsebuje več tanina kot hrast, vendar določene količine hrasta vseeno kupujemo, da nismo preveč odvisni od enega vira,« je dejal. Pri tem v podjetju sledijo načelu celovite izrabe lesa, saj uporabijo vse njegove dele. Ostanki služijo tudi za proizvodnjo električne energije, zato je podjetje energetsko samooskrbno, presežke pa oddaja v omrežje.
V tovarni je 110 zaposlenih, delo pa večinoma poteka v dopoldanski izmeni (v preteklosti je potekalo v treh). Osrednji del proizvodnega programa predstavljajo prehranski dodatki za živali, ki jih tovarna prodaja v več kot 40 držav po svetu in tako
99 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih.
»Sami skrbimo za lasten razvoj, zato imamo tudi
lasten razvojno-raziskovalni laboratorij za analizo surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Naša prihodnost so novi produkti, kajti vedno moramo iskati nove rešitve, ki jih bo trg sprejel,« je zaključil Ivan Mirt s predstavitvijo ter nato povabil na ogled tovarne, v kateri imajo tudi lastno razvojno–raziskovalno skupino. Ta je registrirana pri Javni agenciji za znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. S tem ima podjetje možnost sodelovanja pri razvojno–raziskovalnih projektih s strokovnimi in znanstvenimi inštitucijami ter drugimi podjetji v industriji.
Po predstavitvi so obiskovalke in obiskovalci, razdeljeni v skupine, odšli na ogled tovarne.
S. R.
#povezujemoposavje