Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kako (digitalizirano) kulturno dediščino vključiti v turistično ponudbo?

Objavljeno: Sreda, 24.03.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Slika4

Osrednja tema pogovora so bili gradovi Posavja in njihova digitalizacija.

Na Centru za podjetništvo in turizem (CPT) Krško so v torek pripravili virtualno zaključno srečanje v okviru izobraževanja Krepitev kompetenc zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Ker je šlo za izobraževanje v okviru projekta e-Gradovi Posavja, katerega nosilec je Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje, so bile tema srečanja e-Gradovi Posavja, pomen digitalizacije kulturne dediščine, inovativne ponudbe v kulturnem turizmu in pestrost ponudbe na gradovih Posavja.

Zbrane na virtualnem srečanju sta uvodoma pozdravili direktorica CPT Krško Kristina Ogorevc Račič, ki je v nadaljevanju prevzela tudi vlogo moderatorke, in direktorica RRA Posavje mag. Nataša Šerbec. Obe sta poudarili, da imamo v posavskem prostoru veliko gradov in drugih enot kulturne dediščine, ki sta pomemben element turistične ponudbe oz. jo moramo na primeren način vključiti vanjo.
Slika5

Goran Milovanović


 
Z novim produktom do nove publike
 
Prvi razpravljavec na dogodku je bil direktor Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Goran Milovanović. Poudaril je, da se (muzejske) ustanove, ki so združene v projektu e-Gradovi Posavja (poleg kostanjeviške galerije so to še Posavski muzej Brežice, Kulturni dom Krško, KŠTM Sevnica, Kozjanski park in Terme Čatež), z digitalizacijo fonda umetnin ipd. ukvarjajo že desetletja, s širjenjem informacijske družbe pa digitalizacija sega tudi v druge pore življenja, tudi v turizem, ki je stična točka med tistimi, ki se ukvarjajo s kulturo, in eden od polov publike, ki jo nagovarjajo.
Slika6

Nejc Kunst

Ustanove, ki delujejo v šestih gradovih Posavja (Rajhenburg, Sevnica, Brežice, Mokrice in Podsreda ter nekdanji samostan Kostanjevica na Krki), so se v projekt e-Gradovi Posavja združili v potrebi, da skupaj nastopijo na trgu in nagovarjajo potencialne obiskovalce. Med sabo so si sicer precej različni: trije se ukvarjajo z muzejsko dejavnostjo (Kostanjevica, Brežice in Rajhenburg), v enem je hotel višje kategorije (Mokrice), v dveh dajejo poudarek naravni dediščini ter turizmu in kulturi v širšem pomenu (Podsreda in Sevnica). »Namen našega povezovanja je bil, da med sabo izmenjamo različne pristope in izkušnje ter poskušamo znotraj svoje destinacije dvigniti kvaliteto in dostop do obiskovalca, pa tudi naše individualne zgodbe nadgraditi v skupno zgodbo in možen skupen ogled, dogodke ipd.« je izpostavil, z digitalizacijo gradov pa si želijo nagovoriti novo, doslej morda manj zvesto občinstvo. »Vsi, ki delamo z dediščino, se trudimo, da ohranjamo in populariziramo dediščino na način osebnega odnosa in pristopa do nje, ne zgolj hipnega digitalnega,« je še dodal.
Slika12

Ana Jurečič Martinčič

»Upam, da bo nov produkt spodbudil radovednost in da si bodo obiskovalci naše objekte ogledali tudi v živo.«
 
Krškopoljca vrnili na krožnik
 
Pogovor je nadaljeval Nejc Kunst, vodja Hotela Kunst v Krškem, ki je eden izmed partnerjev v projektu Črno-belo bogastvo s Krškega polja, v okviru katerega oživljajo sloves krškopoljskega prašiča. V okviru projekta, v katerem sodelujejo še Občina Krško kot vodilni partner, Posavski muzej Brežice, Kmečka zadruga Sevnica z.o.o. in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, so v njihovem hotelu krškopoljca vključili v ponudbo od predjedi do sladice, uredili pa so tudi štiri nove sobe, ki so jih – v skladu z imenom Kunst, kar v nemščini pomeni umetnost – posvetili eni od vej umetnosti: glasbi (z Nušo Derenda), slikarstvu (z Jožetom Marinčem), filmski umetnosti (z Damjanom Kozoletom) in gledališču (s Slavkom Cerjakom). »Nismo želeli narediti spominskih sob, ampak sobe, s katerimi izražamo njihovo življenje, da v njih začutiš njihovo energijo,« je poudaril Kunst.
 
Razumljivo pripovedovati zgodbe
 
Na dogodek so povabili tudi založnika in avtorja iz Celovca Lojzeta Wieserja, člana mednarodne komisije, ki je lani projektu e-Gradovi Posavju podelila prestižno nagrado Jakob in naziv ambasador inovativnosti v turizmu. Zaradi izbruha epidemije te nagrade posavski gradovi žal niso uspeli v celoti 'unovčiti' skozi bolj množičen obisk. Poudaril je, da je ravno pandemija pokazala, kako potrebno je povezovanje na področju turizma in kulturne dediščine v želji po iskanju novih poti do obiskovalcev. Po njegovih besedah se morajo upravljavci gradov odpreti v širši alpsko-jadranski prostor, kot recept, kako v Posavje privabiti denimo avstrijskega gosta, pa navedel, da mora biti promocijski material tudi jezikovno na primerni ravni. »Treba je razumljivo pripovedovati zgodbe, denimo o krškopoljcu. Ljudje iščejo svoj okus iz otroštva, ki ga je težko najti, Posavje pa ga lahko ponudi,« je dejal.
 
Ne ustvarjati 'disneylandov'
 
Tudi vodja Službe za razvoj na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Damjana Pečnik je prav tako izpostavila potrebo po povezovanju gospodarstva, kamor sodi turizem, in kulture. Digitalizacija kulturne dediščine je po njenem mnenju sicer bolj naklonjena turistični prezentaciji teh objektov, a mora biti na dovolj strokovni in ne preveč poljudni ravni oz. pri tem ne smemo ustvarjati 'disneylandov'. »Kulturna dediščina je pomemben segment turizma. Kaj bi bil npr. Bled brez kulturne dediščine – cerkvice na otoku in gradu nad jezerom?« je ponazorila s primerom.
 
Cilj: edinstveno turistično doživetje
 
Za konec je Ana Jurečič Martinčič z RRA Posavje podrobneje predstavila projekt e-Gradovi Posavja, ki traja od lanskega julija do sredine letošnjega oktobra, vanj pa sta poleg že omenjenih objektov vključeni še grajski razvalini Svibno in Kunšperk. Z digitalizacijo, ki jo izvaja podjetje Arctur Računalniški inženiring d.o.o. iz Nove Gorice, bodo naredili 3D-modele gradov Brežice in Rajhenburg ter nekdanjega kostanjeviškega samostana, 3D-rekonstrukcije obeh omenjenih grajskih razvalin, 360-stopinjske videoposnetke gradov in razvili spletno aplikacijo, s pomočjo katere bo vse to na ogled, v Termah Čatež pa bodo uredili interpretacijsko sobo, v kateri bodo poskušali njihove obiskovalce navdušiti za fizični obisk gradov. V okviru projekta razvijajo tudi edinstveno petzvezdično doživetje v povezavi z gradovi.
 
V razpravi je bilo omenjeno, da je v Posavju še več gradov, ki niso vključeni v projekt: leskovški Šrajbarski turn, ki razpada in kliče po obnovi, prav tako grad Bizeljsko, pa obnovljen, a prazen grad Pišece, ter bolj uspešen primer gradu Raka, ki je v zasebni lasti.
 
P. P.

#povezujemoposavje 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
« Nazaj na seznam