Komunala Brežice in Komunala Sevnica zaključujeta projekta Tujerodke in Varuj o(ko)lje

Direktorica Komunale Brežice mag. Jadranka Novoselc in direktor Komunale Sevnica Mitja Udovč sta 11. maja v malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice na novinarski konferenci predstavila projekta Tujerodke in Varuj o(ko)lje, s katerima želijo doprinesti k varovanju in oskrbi okolja.

Komunala Brežice s partnerji začela zatirati tujerodke na ekološki način

S projektom Komunale Brežice Tujerodke so se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst na ekološki način. Po besedah direktorice jih je zanimalo, kako so tujerodne vrste zastopane, javnost so želeli ozavestiti, kako se te vrste širijo, kje in kako pogosto se pojavljajo, zakaj se tako hitro razraščajo ter kako jih odstraniti. »Vsaka invazivna vrsta je tujerodna vrsta, ni pa nujno, da je vsaka tujerodka invazivka,« je poudarila in dodala, da je invazivna vrsta tujerodna vrsta, ki se razširja spontano in povzroča spremembe v ekosistemu. Med približno 3000 rastlinskimi vrstami je štiri petine avtohtonih in ena petina alohtonih ali tujerodnih vrst. Pri nas poznamo okoli 70 vrst invazivk, ki izpodrivajo avtohotne ali domorodne vrste, vplivajo na ekosisteme, gospodarstvo in ne nazadnje tudi zdravje ljudi, je navedla Novoselc. V današnjem času jih obravnavamo tudi kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. Največkrat se pozornost posveča tistim invazivnim tujerodnim vrstam, ki so že močno razširjene in tako tudi opazne in povzročajo obsežno okoljsko škodo. »Če želimo dolgoročno učinkovito upravljati s tujerodnimi vrstami, moramo našo pozornost usmeriti tudi na tiste potencialno invazivne vrste, ki jih pri nas še ni ali se pojavljajo v majhnem številu. Širjenje in škodo zaradi teh vrst lahko s pravočasnim ukrepanjem še preprečimo,« je še dejala direktorica Komunale Brežice in postregla s podatkom, da se invazivnost ne zgodi kar čez noč, kajti dokler rastlina postane invazivna pri drevesih, traja tudi do 170 let, pri grmovju pa do 130 let. »Zelo pomembno je, da smo pozorni in da če se kje pojavi kakšna tujerodna vrsta, se sporoči, lahko tudi preko spletnega portala, in se gre potem lahko hitro v odstranjevanje, le na tak način lahko zatiramo te vrste,« svetuje. Invazivke prihajajo predvsem iz severne Amerike, vzhodne Azije in tropskih krajev.

Med izvajanjem projekta so iskali nahajališča tujerodnih invazivnih rastlin. V največ primerih je šlo za rastišča zlate rozge, japonskega dresnika in pelinolistne ambrozije. Ugotovili so, da so vse te lokacije očitno delno zapuščene, nenadzorovane in brez redne košnje. Ugotavljajo, da bi morali lastnike zemljišč obvestiti o obstoju rastlin, jih opozoriti in poučiti o nevarnosti širjenja le-teh, je dejala Novoselc in še omenila, da so v sklopu tega projekta zaposlili eno osebo – hortikulturnega delavca, ki so ga izobrazili v smeri, da najde lokacije tujerodnih vrst in se nauči upravljati z napravo za odstranjevanje plevela, ki deluje na principu pare in penila ter so jo nabavili v sklopu projekta. Nabavili so tudi drobilnik za les, za enak namen je Komunala Sevnica pridobila traktor, da bodo lahko rastline odstranjevali tudi strojno na težje dostopnih območjih. Izvedli so tudi dve delavnici in strokovni posvet, ki jih je organiziral PMB. Celotna vrednost projekta, v katerem sodelujeta tudi Komunala Sevnica in PMB ter poteka do konca junija letos, je bila slabih 200 tisoč evrov, okoli 80 % je bilo sofinanciranega s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, dobrih 50 tisoč evrov pa je bilo lastnih sredstev komunale.

Komunala Sevnica z inovativnim projektom Varuj o(ko)lje na področju varovanja in oskrbe okolja

Komunala Sevnica se je skupaj z ostalimi partnerji (Občina Sevnica, podjetje Kostak, Komunala Brežice, Komunala Radeče in Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica) lotila projekta Varuj o(ko)lje, s katerim rešujejo problematiko odpadnega jedilnega olja, ki ga prebivalci nepravilno odlagajo v kanalizacijske cevi in greznice. Skozi projekt, katerega sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, so se odločili sistemsko zbirati odpadno olje na območju LAS Posavje. Direktor Mitja Udovč je povedal, da gre pri tem za nadaljevanje prejšnjega projekta Olje nekoliko drugače, pri katerem so posavske komunale na področju odpadnega jedilnega olja našle skupno vizijo, kako z njim ravnati. »Odpadno jedilno olje je odpadek, ima svojo klasifikacijsko številko ter pravilnik in po njem smo dolžni vso zbrano odpadno jedilno olje ustrezno prodajati naprej v samo predelavo,« je poudaril in dodal, da so komunalna podjetja to olje najprej zbirala predvsem v zbirnih centrih in ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. Odločili so se narediti korak naprej in uporabnikom oz. občanom omogočili zbiranje in oddajo odpadnega jedilnega olja, zato so v okviru prvega projekta nabavili 4500 2,2-litrskih posodic za zbiranje olja v gospodinjstvih in postavili ulične zbiralnike, v katere se lahko olje odlaga iz posodic. V okviru projekta Varuj o(ko)lje, ki je potekal med septembrom 2021 in majem 2022, so postavili še dodatnih 12 200-litrskih rumenih posod z lovilno podlago v Krškem in Sevnici, tako da je zdaj v Posavju blizu 50 tovrstnih zbiralnikov. V času trajanja projekta so samo v Sevnici zbrali 3,5 tone odpadnega jedilnega olja.

Udovč je še omenil, da imajo v sevniški komunali filtrirno napravo, ki omogoča, da se zbrano odpadno jedilno olje preko nje očisti in se kot tak odpadek uporablja naprej v druge namene. Po opravljeni analizi so ugotovili, da je prefiltrirano odpadno jedilno olje primerno za nadaljnjo uporabo oz. obdelavo, ker vsebuje vse lastnosti, značilne za gorivo. »V tem trenutku je filtrirna naprava edina v Sloveniji in v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Ko bo le-to izdano, se bo odpadno jedilno olje dejansko tudi uradno lahko uporabilo kot pogonsko gorivo v agregatih, dizel motorjih itd.,« je izpostavil in omenil, da je bil v okviru projekta nabavljen tudi agregat za proizvodnjo električne energije (108 kW), ki je predelan na način, da se lahko odpadno jedilno olje uporabi za pogon tega agregata in proizvodnjo elektrike. Kupili so tudi večnamensko vozilo, ki bo med drugim prevažalo agregat za oskrbo prebivalcev in okolja v primeru naravnih nesreč. Udovč je še navedel, da odkar so postavili zbirne posode za odpadno jedilno olje, se je količina odpadnega jedilnega olja bistveno povečala, kar je spodbudno. Dodal je, da je poleg ekonomskega učinka pri tem pomemben tudi okoljski učinek, saj lahko en liter olja, ki je spuščeno v naravo, onesnaži tudi milijon kubičnih metrov vode. »Če ga uporabniki zlivajo v kanalizacijske sisteme, se mašijo cevovodi, prisotni so glodavci, predvsem pa je velik problem na samih čistilnih napravah, kjer je treba olje nekako izločiti z biološkim čiščenjem na predčiščenju, kar pa povzroča dodatne stroške in težave,« je poudaril in dodal, da je tega v zadnjem letu nekoliko manj, kar je spodbudno in jim da vedeti, da so na pravi poti. »V sklopu promocijskih aktivnosti, tudi skozi delavnice po osnovnih šolah, pa smo projekt približali čim širšemu krogu ljudi in ozaveščali prebivalstvo o pomembnosti akcije,« je še sklenil Udovč.

R. R.

#povezujemoposavje