Konec tedna se pričakuje pozeba - kako lahko preventivno ukrepamo?

Ker se konec tedna (nedelja) in v začetku naslednjega tedna pričakuje vdor hladnega zraka in pozebo, so na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Oddelek za agronomijo, pripravili ukrepe proti pozebi, ki jih še lahko izvedemo, da preprečimo gospodarsko škodo.

»Če nimamo zgrajenega oroševalnega sistema, ogrevalnih sistemov ali drugih načinov zaščite nasada pred nizkimi temperaturami, lahko uspešno zmanjšamo posledice nizkih temperatur z uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg, vendar moramo nasade poškropiti 48 ur pred napovedano pozebo. To pomeni, da moramo nasade poškropiti z biostimulanti na podlagi aminokislin in alg ta petek. V soboto je napovedano slabo vreme (dež) in škropljenje ne bo mogoče. Prav tako se bo vreme v petek umirilo in ne bo vetrovno, tako da bo mogoče izvesti škropljenje,« je zapisala Metka Hudina, doma iz bistriške občine, sicer predavateljica na omenjeni fakulteti. Posavje velja za zibelko sadjarstva, zato bo najbrž marsikateremu (ljubiteljskemu) sadjarju zanimivo in koristno prebrati, kaj lahko stori, da svoj nasad zaščiti pred pozebo.
  
UKREPI PROTI POZEBI OB NAPOVEDANIH NIZKIH TEMPERATURAH
 
Metka HUDINA, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
 
Od leta 2016 se v Sloveniji skoraj vsako leto srečujemo s pomladanskimi pozebami. Tako je bilo v zadnjih devetih letih (2016–2024) kar sedem pozeblih let, ki so prizadela različne sadne vrste v različno velikem obsegu. Pozebe zadnjih let niso bile takšne, kot smo jih doživeli v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Klasičnih radiacijskih pozeb je bilo v zadnjih letih manj, prihajalo pa je do nenadnega vdora velike količine hladnega zraka. Tako so bile prizadete najboljše sadjarske lege na nagnjenih pobočjih in vrhovih gričev.

V okviru EIP projekta »Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih«, katerega nosilka je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je potekal od 12.5.2023 in se zaključuje 11.5.2025 smo želeli z različnimi tehnološkimi ukrepi blažiti negativne vplive pozebe na pridelek sadja. Namen projekta je bil izboljšanje ekonomskega položaja in konkurenčnosti sadjarjev s tem, da v klimatsko neugodnih letih uspešno ohranimo količino in kakovost pridelka. V projektu zraven Biotehniške fakultete sodeluje šest sadjarjev (Darsad d. o. o., Jaka Aškerc, Aleš Brodar Gorišek, Dani Gradišnik, Primož Rojnik in Aleš Jerala) in Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto ter Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. V okviru projekta smo izvedli prenose znanja, osredotočene na pripravo jablan na nizke zimske temperature. Tehnološki ukrepi so vključevali dodatno foliarno prehrano ob začetku rastne dobe z biostimulanti (aminokisline, izvlečki morskih alg) in minerali (fosfor in kalij). Pri treh projektnih partnerjih smo uspeli v letu 2024 s foliarnimi ukrepi v času nizkih temperatur popolnoma zaščititi plodiče pred pozebo, pri enem so bile poškodbe v manjšem obsegu, pri dveh partnerjih pa je bilo približno 20-25% najnižjih delov nasadov močneje poškodovanih plodičev. Prav tako smo skušali vse stresne situacije v nadaljevanju rastne dobe omiliti tudi z biostimulanti. Kljub izjemno zgodnji rastni dobi in desetdnevni zmrzali smo s primerno foliarno prehrano (biostimulanti, hranila in giberelini) pri večini projektnih partnerjev dosegli velike in kakovostne pridelke.

Tudi ta konec in začetek naslednjega tedna napovedujejo vdor hladnega zraka, ki lahko, glede na fenološki razvoj različnih sadnih vrst, povzroči pozebo in veliko gospodarsko škodo.

Da ne bi prišlo do velike gospodarske škode zaradi nizkih temperatur, lahko v nasadih ukrepamo z aktivnimi metodami za zaščito pred pozebo:

1. Oroševanje, ki pa ima tudi določene omejitve. Eden izmed najučinkovitejših načinov nadomeščanja izgube toplote v sadovnjaku je dovajanje vode. Za pravilno oroševanje je potrebna zadostna količina vode. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oz. le ob zelo šibkem vetru z manjšo hitrostjo od 3 do 4 m/s (10,8–14,4 km/h). Oroševanje začnemo, ko temperatura mokrega termometra pade pod 0 °C, in nadaljujemo, dokler ne preneha zmrzovanje oziroma dokler se temperatura mokrega termometra ne dvigne nad 0 °C (merjeno zunaj sadovnjaka). Pri tem se temperatura ledu ne spusti pod –0,5 °C, kar omogoča zaščito pridelka pri temperaturi vse do –8 °C. Če oroševanje izvedemo nepravilno, lahko škodo še povečamo, kar se zgodi, če končamo prehitro ali uporabimo premalo vode. Oroševanje se preneha, ko doseže temperatura suhega termometra 2 ali 3 °C in je hitrost dvigovanja temperature vsaj 2 °C na uro.
2. Ogrevalni sistemi. Grelna telesa morajo zaradi velikih toplotnih izgub oddajati bistveno več toplote, kot se jo dejansko izgubi iz sadovnjaka ponoči. Zaradi teh izgub je ta način zaščite izjemno drag. Uporabljamo lahko peči na različna goriva, kot so: olje, plin, briketi, drva itn. Učinkovitost kurjenja je odvisna od več dejavnikov, med katerimi so: temperatura izgorevanja, število in razporeditev kurilnih naprav, prisotnost inverzije, smer in jakost vetra ter višina oblačnosti. Za zaščito enega hektarja sadovnjaka potrebujemo od 200 do 400 peči, kar predstavlja visok strošek pri nakupu in vzdrževanju, zato se ta metoda večinoma uporablja za zaščito pridelkov višje vrednosti). Pogosto se uporabljajo tudi parafinske sveče, vendar so te zelo drage ter primerne le za kratkotrajne in zanesljive pozebe. Na hektar jih potrebujemo od 200 do 500, odvisno od zunanje temperature (pri –2 °C jih potrebujemo 200, pri –7 °C pa 500). Njihov učinek je optimalen le ob brezvetrju.
3. Uporaba biostimulantov na podlagi aminokislin. Biostimulante na osnovi aminokislin priporočamo, da se uporabijo vsaj dvakrat, z začetkom v fazi pojava prvih lističev preventivno, ne glede na mogočo pozebo. Ob napovedani pozebi uporabimo pripravke na osnovi aminokislin dva dni pred napovedano pozebo (npr. 1,5 l/ha Delfan Plus). Zelo pomembno je, da uporabimo pripravke, ki vsebujejo velik delež prostih aminokislin, še zlasti glicina, prolina in hidroksiprolina. Tak pripravek je na primer Delfan Plus, ki vsebuje 24 % prostih aminokislin, od tega 26,1 % glicina, 10,3 % prolina in 3,5 % hidroksiprolina, ter se ga uporablja v odmerku 1,5 l/ha. Pripravek Aminoveg 24 vsebuje 12 % prostih L-aminokislin, 10,2 % dušika in izvleček baldrijana ter se ga uporablja v odmerku 2–3 l/ha. Pripravek z večjim deležem prostih aminokislin (13,5 %) je tudi Drin, ki se ga uporabi v odmerku 1,5 l/ha. Pripravek Protifert LMW vsebuje večji delež prostih aminokislin (ni navedeno, kolikšen je ta delež) in se ga uporablja v odmerku 2,5–3,5 l/ha. Pripravek Folwin vsebuje frakcije kvasovk Saccharomyces cerevisiae, aminokisline (med drugimi 1,5 % glicina in 1,2 % prolina), vitamine, mikro- in makrohranila (kalcij, magnezij, železo, cink in mangan) in se ga uporabi v odmerku 2–4 l/ha. Zraven naštetih biostimulantov lahko uporabimo tudi druge, pomembno je, da preverimo delež prostih aminokislin.
4. Uporaba biostimulantov na podlagi alg. Uporabo biostimulantov na osnovi izvlečka morskih alg se priporoča kot preventivo (2-krat na začetku brstenja) ali/in po škodi zaradi nizke temperature (dvakrat v razmiku 5–7 dni). Izbiramo pripravke, ki vsebujejo čim večji delež suhe snovi. Takšni biostimulanti so na primer: Amalgerol Essence, ki vsebuje 80 % suhe snovi in 3 % K2O ter zraven izvlečka morskih alg in zelišč še rastlinske izvlečke (hormoni, aminokisline …). Priporoča se uporaba pripravka Amalgerol Essence v odmerku 3 l/ha. Pripravek Algaren vsebuje približno 60 % suhe snovi in je izvleček morske alge Ecklonia maxima. Uporabi se ga v odmerku 1,5–2,0 l/ha. Pripravek Phylgreen vsebuje 15 % suhe snovi (alge) in se ga uporabi v odmerku 1–2 l/ha. Pripravek Basfoliar Aktiv vsebuje visoko vsebnost izvlečka alg (ni navedeno, kolikšen je ta delež) in NPK 3 + 27 + 18 z mikrohranili. Pripravek Algovital je iz rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum); vsebuje aminokisline, ogljikove hidrate, vitamine, predstopnje rastlinskih hormonov, mikroelemente (baker, bor, cink, jod, kobalt, krom, mangan, molibden, natrij, selen, železo, žveplo). Uporabi se ga 3–5 l/ha. Pripravek Vitanica MC je organsko mineralno gnojilo NPK 11 + 3 + 7 z aminokislinami iz Kelpa zelenih morskih alg Ecklonia maxima in esencialnimi mikrohranili – baker, železo in mangan – ter se ga uporablja v odmerku 1,5–2,0 l/ha. V zadnjem času se razvijajo tudi pripravki na osnovi mikroalg in prav gotovo bodo kmalu na voljo tudi ti pripravki.
5. Drugi načini zaščite. Ob inverziji lahko pozebo preprečimo tudi z uporabo horizontalnih vetrnic, ki mešajo hladnejši zrak pri tleh s toplejšim zrakom višje, vendar so vetrnice učinkovite le, ko hitrost vetra ne presega 2,5 m/s. Ena sama vetrnica lahko zaščiti površino od 5 do 7 hektarjev. Dimljenje sadovnjakov ustvarja umetno meglo, ki zadržuje toploto v nasadu. Ta metoda je danes zastarela in za okolje škodljiva, saj so jo uporabljali predvsem za preprečevanje pozeb v dolinah v brezvetrju. 

Če nimamo zgrajenega oroševalnega sistema, ogrevalnih sistemov ali drugih načinov zaščite nasada pred nizkimi temperaturami, lahko uspešno zmanjšamo posledice nizkih temperatur z uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg.
 
Priporočila za uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg pred pozebo in po njej
 
Pred nastopom nizke temperature in po pozebi za regeneracijo poškodovanih tkiv priporočamo naslednje:

1. Uporaba biostimulantov na osnovi morskih alg in aminokislin vsaj 48 ur pred napovedano pozebo z dodatkom fosforja in kalija (kor npr. Amalgerol Essence 3,0 l/ha + Delfan Plus 1,5 l/ha + Hascon M10 AD 4 l/ha (vsebuje 15 % P2O5, 20 % K2O, B, Mn in Mo)). Zraven lahko dodamo še Si za čvrstost celične stene, B za boljšo oploditev.
2. Takoj po pozebi uporaba biostimulantov na osnovi morskih alg in aminokislin ter giberelinov za regeneracijo cvetov in razvoj plodov (kot npr. Amalgerol Essence 3,0 l/ha + Delfan Plus 1,5 l/ha + Novagib 0,5 l/ha).
3. Postopek po potrebi ponovimo (pred napovedano pozebo in po pozebi). Z giberelini lahko tretiramo 2-krat po 0,5 l/ha (skupaj ne več kot 1,2 l/ha). 

Več informacij o rešitvah za zaščito pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih si lahko preberete na spletni strani: https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/raziskovalni-projekti/2023060608381930/ pod zavihkom Tehnološke rešitve za zaščito pridelka pred pozebo.
 
P. P.