Krakovski pragozd: manj žive in več odmrle lesne mase

V letu 2025 je Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice, izvedel tretjo polno premerbo dreves v gozdnem rezervatu Krakovski pragozd. 

S popisom in merjenjem dreves spremljamo, kako poteka razvoj gozdov brez človekovega vpliva. Krakovski gozd predstavlja največji sklenjen ostanek nižinskega poplavnega gozda v Sloveniji in je tudi po zastopanosti gozdnih združb hrasta doba in belega gabra edinstven. Območje je z ekološkega vidika zelo pomembno, vključeno je v Natura 2000 območja, tukaj najdemo več kot sto vrst gliv, številne vrste redkih in ogroženih ptic ter dvoživk.

Pragozd je kot naravni rezervat zavarovan že od leta 1952, od takrat v njem ni bilo več dovoljeno izvajati sečenj ali kakršnega koli drugega ukrepanja človeka, vstop vanj pa je dovoljen le v raziskovalne namene. Pragozdni ostanek s površino 40,5 ha in starostjo več kot 200 let naj bi bil po nekaterih virih umetnega nastanka, in sicer s sadnjo želoda. Najpogostejši drevesni vrsti sta hrast dob (Quercus robur L.) v zgornji plasti in beli gaber (Carpinus betulus L.) v spodnji socialni plasti, na bolj zamočvirjenih predelih pa prevladuje črna jelša (Alnus glutinosa L./Gaertn.).

Z analizo podatkov smo ugotovili, da se skupna lesna masa v rezervatu v 10 letih od zadnje izmere ni bistveno spremenila, je pa opazen trend padanja žive lesne mase in obratno povečanje odmrle lesne mase. Masa živega drevja je znašala 24.037 m3 (594 m3/ha), kar je skoraj enkrat več kot je povprečno v gospodarskih gozdovih. Odmrla lesna masa, v kateri prevladuje hrast dob, predstavlja dobro četrtino (27 %) vse lesne mase ali 221 m3/ha. Za primerjavo: v gospodarskih gozdovih beležimo okoli 30 m3/ha odmrle lesne mase in še to veliko tanjših dimenzij kot v pragozdu. Sušenje hrasta doba je posledica naravnega staranja sestojev, sprememb v nivoju podtalnice ter vplivov podnebnih sprememb in ekstremov, izsuševanje rastišč pa bolj ustreza belemu gabru.

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice