Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Krmeljski Inkos v stečaju

Objavljeno: Četrtek, 17.12.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Inkos Krmelj (1)

Upravna zgradba krmeljskega podjetja Inkos ob regionalni cesti Krmelj-Šentjanž

V družbi Inkos d.o.o. Krmelj so na Okrožno sodišče v Krškem prijavili predlog za stečaj, posledično pa bo brez dela ostalo 91 delavcev. Sicer je bilo podjetje, katerega večinski lastnik je mariborska družba Fibmarkt, pretežni del tega desetletja v prisilni poravnavi.

Inkos Krmelj (4)

Vratarnica podjetja sameva, na polovici droga vihra črna zastava.

Podjetje Inkos je zraslo na pogorišču njegovih predhodnic. Leta 1962 so manjše potrebe po dnevnem izkopu premoga po dobrih 150 letih obratovanja botrovale zaprtju rudnika v Krmelju, ki je zagotavljal kruh več sto krajanom in okoličanom. Po zaprtju rudnika je bil v kraju ustanovljen obrat Metalne, v katerem se je prezaposlil dobršen del nekdanjih rudarjev, ki so z namenom dela v kovinski industriji opravili tudi prekvalifikacijske tečaje. Leta 1991 se je obrat Metalne preoblikoval v samostojno družbo Tovarna konstrukcij in naprav, krajše TKN, ki je šla dve leti kasneje zaradi izgube trgov in krize v kovinsko predelovalni industriji v stečaj. Da bi ohranili vsaj del proizvodnje, je bila v letu 1993 ustanovljena družba Inkos, s proizvodnjo transportne opreme, industrijskih dvigal, hidromehanske opreme, opreme za železarne, ladijskih krmil, jeklenih konstrukcij, konstrukcij za kovinske mostove, stavbnega pohištva idr. Oteženo pridobivanje poslov v letošnjem letu spričo izbruha epidemije in zmanjšan obseg proizvodnje sta potisnili podjetje samo še čez rob, saj je bila družba od leta 2011 do pred treh let v prisilni poravnavi, kateri so že ob uvedbi nasprotovali upniki. Vsa leta so se izgube podjetja kopičile, čeprav jim je uspelo v letu 2019 čisto izgubo zmanjšati na 603.000 evro, vendar pa podjetje bremenijo še prek tri milijona evrov težke kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in bank.

Inkos Krmelj (17)

Industrijski kompleks ob potoku Hinja se razprostira na veliki površini.

Krajanke in krajani, ki so doživljali v času delovanja krmeljskega rudnika pravi razcvet kraja (le-ta je med drugim imel lastno rudarsko bolnišnico in bazen), so nad dogajanjem v podjetju razočarani, jezni, žalostni in zaskrbljeni. »To ni dobro za kraj, zaposleni imajo tudi družine, le o čem je razmišljajo vodstvo, lastniki podjetja? Ne, to nikakor ni dobro,« pove krajanka ter odhiti s sklonjeno glavo in masko na obrazu dalje po svojih opravkih. Nekoliko bolj zgovoren je krajan: »V trenutku, ko gre neka firma v stečaj, se vprašaš o razlogih. Vse, kar v firmi imaš, so ljudje, zaposleni, in če ti spoštuješ svoje delavce ter njihovo delo, če delaš, kot bi bili družina, potem vsaka firma uspe. Osebno sem prepričan, da bi moral biti lastnik podjetja, če to ni država, domačin, nekdo iz lokalnega okolja. Domačin se popolnoma drugače obnaša kot lastnik, ki živi nekje daleč stran, pa čeprav je Slovenija v resnici zelo majhna.« Sogovornik se je dotaknil še finančnih prihodkov in odhodkov: »Vse finančne viške, ki jih imaš, moraš vložiti nazaj v razvoj in razširjeno reprodukcijo, kar pomeni, da obnavljaš tehnologijo in z njo podjetje. Zaposlovati moraš najboljši kader, ki ga je potrebno tudi finančno stimulirati. Menim, da branža v podjetju, ki je v postopku stečaja, ni bila ogrožena in ni bila v tem času koronakrize ogrožena.« Pogovor zaključi z optimizmom: »Verjamem, da je možno na tem že tretjem ’pogorišču’ ponovno vzpostaviti industrijo. Verjamem, da bo prišel nekdo, ki bo imel interes in vizijo ter bo pripravljen na dolgoročno vlaganje

B. M., S. R., foto: S. R.
« Nazaj na seznam