Časopis za pokrajino Posavje
9.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Krški Ansat v roke Telemacha?

Objavljeno: Sobota, 30.05.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Če že ni zaradi omejitev gibanja završalo po ulicah in lokalih Krškega ter v njegovi okolici, se je to v začetku maja zgodilo zaradi novice, da družba Kostak Krško, katere največji lastnik je Občina Krško, po desetletju upravljanja prodaja hčerinsko podjetje Ansat enemu največjih kabelskih operaterjev v tem delu Evrope - družbi Telemach.

S 4. majem na Agenciji za varstvo konkurence objavljena priglasitev postopka s strani družbe Telemach kot ponudnika televizije, interneta in mobilne telefonije o nameri prevzema podjetja Ansat Krško je sprožila namreč med občani vprašanje, ali s tem posredno ne prihaja do odprodaje tudi njihovega vložka v izgradnjo kabelsko-razdelilnega sistema v občini Krško. Slednji je v višini 52 odstotkov v lasti Občine Krško, v preostalem deležu pa so solastnice sistema šest krajevnih skupnosti (KS mesta Krško, Brestanica, Dolenja vas, Leskovec pri Krškem, Senovo in Spodnji Stari Grad-Spodnja Libna), na območju katerih je stekla izgradnja kabelskega razdelilnega sistema konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Od leta 2010 na podlagi podeljene koncesije s kabelsko razdelilnim sistemom upravlja družba Kostak, ki je istega leta tudi kupila podjetje Ansat. Slednjega je z namenom upravljanja s sistemom in povezovanja z drugimi kabelskimi operaterji po Sloveniji ustanovil Franc Dobravc iz Dolenje vasi, ki je bil tudi vodilni inženir pri izgradnji kabelskega sistema v mestu in večjih primestnih krajih.

Sistem za obveščanje

Občina Krško se je v drugi polovici osemdesetih let uvrščala med tedaj še redke slovenske občine, ki so se odločile za izgradnjo kabelskega sistema, ki bi ob maloštevilnih slovenskih in hrvaških programih v programski shemi nudil tudi ogled tujih televizijskih programov. Pri tem je imelo pomembno vlogo tudi dejstvo, da je leta 1983 pričela s komercialnim obratovanjem jedrska elektrarna, zaradi katere je bil poseben interni kanal namenjen tudi obveščanju in alarmiranju prebivalstva na območju že navedenih krajevnih skupnosti. Na podlagi leta 1986 podane pobude izvršnega sveta občine je izgradnjo kabelskega razdelilnega sistema vodila tedanja Stanovanjska skupnost v sodelovanju z odborom za izgradnjo, ki so jo sestavljali predstavniki krajevnih skupnosti, in programskim odborom, ki je zasnoval programsko shemo in ga je vrsto let vodil Ivan Mirt. Kot je ta zapisal v enem izmed obvestil javnosti v tedanjem občinskem poročevalcu Naš glas, naj bi sprejem tujih programov predstavljal tudi korak k naprednejši družbi: »Naše okno moramo široko odpreti v svet, saj bomo tudi tako dokazali, da iskreno težimo k demokratični družbi.«

Pa vendar sta izgradnja kabelskega sistema in izvedba hišnih priključkov večini gospodinjstev predstavljali velik zalogaj. Ljudje so na svojih zemljiščih sami izvajali izkope za položitev koaksialnega kabla, v večstanovanjskih objektih so imeli naročniki strošek KTV vključen v stanarine, lastniki individualnih hiš pa so lahko prispevek za izgradnjo in priklop poravnali v šestih obrokih. Do konca januarja 1988 je zajamčena cena za priključek na KTV znašala 480.000 dinarjev, kar je bil tedaj štirikratni znesek povprečne plače v Sloveniji. Investicijo gospodinjstvom so dodatno dražili še s tem v zvezi pogojeni stroški, denimo nakup kabla koaksialnega tipa, postavka za priklop je bila tudi dražja, v kolikor je razdalja od vtičnice do sprejemnika znašala več kot pet metrov, za sprejem signala z oddajnika na Grmadi pa so morali tisti uporabniki, ki so imeli televizije starejših letnikov, kupiti tudi konverterje ali pretvornike. Zato se je marsikatero gospodinjstvo konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let odločilo tudi za nakup novega televizijskega sprejemnika, saj so imele TV, izdelane po letu 1985 (Iskra, Gorenje, uvožene TV), ki jih je bilo mogoče upravljati že z daljinskim vodenjem, pretvornike že vgrajene, mnogo gospodinjstev pa je imelo priključek na KTV izveden preko tedaj že dodobra razširjenih videorekorderjev, ki so si jih zaradi dostopnejših cen nekateri tudi »prešvercali« iz tujine. Sprejem domačih programov je potekal po zemlji oziroma zemeljskih oddajnikih, tuje programe, v začetku po tri nemške in angleške programe in francoski program, pa je sprejemna postaja lovila preko evropskega satelita.

Krški kabelski sistem, na katerega je bilo priključenih okoli 2700 naročnikov, je bil dokončan v letih 1991 in 1992. Na pobudo občine je bil ustanovljen odbor KDS Krško za nadzor upravljanja in vzdrževanja sistema. Vzdrževanje je prevzelo podjetje Ansat, medtem ko je nadgradnjo omrežja kabelske kanalizacije financirala občina. Ker so se zaradi izredno hitrega razvoja kabelskega sistema vse bolj povečevale potrebe ne le po vzdrževanju, temveč tudi nadgradnji, je Dobravc podjetje Ansat prodal družbi Kostak, in to v času, ko je ta v sodelovanju z občino začela z izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja.
 
Na KDS se je začela krška televizija

Izgradnja krškega kabelsko distribucijskega sistema je omogočila ne le predvajanje lokalnih obvestil v obliki videostrani, za katere je med drugim skrbelo podjetje Savaprojekt, temveč tudi nastanek prve krške televizije pod imenom Krški kanal 10. Zanjo sta poskrbela novinar Goran Rovan in snemalec Jože Grajžl v letih 1992-1993, med ducatom sodelavk in sodelavcev pa so bile tudi dobro znane slovenske TV-voditeljice – Alenka Mirt, Tamara Vonta in Bernarda Žarn. V zgodovino krških »gibljivih sličic« se je v letih 2001-2008 zapisal tudi naš Zavod Neviodunum s TV Krško, ki je pripravljal popularno oddajo Od torka do torka. Na Ansatu je začela leta 2012 z oddajanjem lastnega programa Ansat TV, ki ga nameravajo v prihodnje objavljati kot tv program ePosavje.

V teku postopek prodaje Ansata

prodaja Ansata - Tomi Horvat

Tomi Horvat, direktor Ansat d.o.o.

Po desetletju upravljanja s sistemom se je zaradi vse večjih stroškov odločila za prodajo podjetja Ansat tudi družba Kostak. Po besedah direktorja Ansat Tomija Horvata so trenutno v izvajanju postopki natančnega pregleda poslovanja podjetja ter postopki za pridobitev ustreznega soglasja Agencije za varstvo konkurence: »Stroški pri nabavi TV- pravic se zvišujejo, zaradi česar nam ostaja premalo sredstev za nadaljevanje investicijskega vlaganja ter posodobitev tehnologije. Ocenjujemo, da bo prišlo do konsolidacije velikih ponudnikov, medtem ko bodo majhni kabelski operaterji, med katere se uvrščamo tudi mi, izgubili možnost kakovostnega delovanja na trgu. Poudarjamo, da se prodaja lastniški delež, pri čemer družba Ansat ni lastnica kabelsko-razdelilnega sistema, lastnik tega ostaja nespremenjen. Prav tako ni predmet prodaje lokalni TV program in spletni portal ePosavje.com.« Ne glede na izkazan namen prodaje nameravajo na Ansat nadaljevati s strani Sveta KRS potrjen letošnji program nadgradnje kabelsko razdelilnega sistema, s tem, da bo v primeru realizacije prodaje poslovnega deleža novi lastnik družbe naročnikom nudil dodatne kakovostne možnosti za izvedbo nadgradnje sistema ter novosti, ki bodo omogočale med drugim ogled TV programov z zamikom ali za nazaj, česar obstoječi sistem ne omogoča, izbiro iz različnih baz filmov, programe v 4K resoluciji idr., je še povedal Horvat.

Kot so nam sporočili z Občine Krško, so bili s strani družbe Kostak seznanjeni z nameravano prodajo, sicer pa občina kot koncedent nima vpliva na spremembo lastništva Ansata: »Tudi v koncesijski pogodbi ni določil v zvezi s tem. Načeloma lastništvo ne vpliva na koncesijo samo, saj je v primeru menjave lastnika Ansat še vedno ista pravna oseba, s katero je bila podpisana koncesijska pogodba.« Ker prodaja nima nobene povezave z lastništvom omrežja, tudi ni potrebno soglasje občinskega sveta oziroma bi soglasje tega potrebovali samo v primeru, v kolikor bi šlo za prodajo kabelsko razdelilnega sistema.

Za mnenje smo zaprosili tudi dve od šestih krajevnih skupnosti, ki so solastnice kabelsko-razdelilnega sistema. Jože Olovec, predsednik KS Leskovec pri Krškem, je dejal, da je nad prodajo sicer nekoliko presenečen, da pa mu je iz do sedaj znanih informacij razvidno, da gre za proces kupovanja malih operaterjev s strani velikih: »Mali operaterji verjetno na današnjem trgu le težko sledijo večjim oziroma zaradi zahtevanih vložkov posodabljanja in sledenja vse bolj naprednim tehnologijam ne morejo preživeti. Navedeno odprodajo vidim kot del današnjih zakonitosti trga, kako se bodo v bodoče usklajevala razmerja in pogoji nad solastništvom sistema, ki je preko Kostaka povezano z občino Krško, pa bomo še spremljali.«

Podobnega mnenja je tudi mag. Nataša Šerbec, predsednica največje KS mesta Krško, ki je za nas izpostavila, da jo zanima, kako se bo v bodoče izvajala koncesija, predvsem pa vpliv odprodaje na ceno storitve in paketov, ki jih bo v tem primeru nudil nov koncesionar, in ali bodo ti še dostopni za občane. Tako Olovec kot Šerbčeva pričakujeta več neposrednih informacij v zvezi s prodajo na današnji seji občinskega sveta (četrtek, 28. 5., op. p.). Nanjo je namreč uvrščena tudi predstavitev Ansatovega letnega poročila za minulo leto in z njihove strani prvotno načrtovani program dela v letošnjem letu.

Kot so nameravan nakup za naš časopis komentirali v družbi Telemach, želijo svoje kakovostne in zanesljive storitve ponuditi kar največ uporabnikom na slovenskem trgu: »Zato se strateško odločamo tudi za prevzeme podjetij, ki nam omogočajo širitev na kraje, kjer še nismo prisotni. V tem trenutku s podjetjem Ansat še potekajo pogovori in usklajevanja ter skrbni pregledi. Vsekakor pa zagotavljanje kakovostnih, stabilnih in tehnološko dovršenih storitev zahteva veliko investicij in posodobitev infrastrukture. Telemach to počne že vrsto let, saj vrhunskemu delovanju storitev, dolgoročnemu razvoju in nenehni izboljšavi uporabniške izkušnje posvečamo veliko pozornosti. S ciljem, da to omogočimo tudi v prihodnje, smo pripravili plan posodobitve sistema, vendar pa moramo podrobnosti še uskladiti s koncedentom.«

Bojana Mavsar

(Članek je bil objavljen v 28. maja izdanem časopisu Posavski obzornik)
« Nazaj na seznam