Marko Tomše: Če si uspešen in veliko delaš, si lahko tudi bogat

Med štirimi novinci na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev sta se najvišje, na 45. mesto, z ocenjenimi 83 milijoni evrov premoženja uvrstila Marko in Jelka Tomše, lastnika in člana uprave podjetja Delta Team Krško, ki je specializirano za prodajo motorjev, plovil in druge opreme znamke Yamaha ter koles in zaščitne opreme za motoriste. 72-letni Marko Tomše, ki z družino živi v brežiški občini, je sicer že pred nekaj leti vodenje podjetja predal mlajšemu rodu, saj ga kot direktor uspešno vodi sin Jure.

Vaše družinsko podjetje obstaja že 35 let. Kako ste začeli, kateri so bili najpomembnejši mejniki v razvoju, kateri so po vašem mnenju glavni razlogi, da ste postali tako uspešni?
Najprej moram poudariti, da smo z mojo družino pravzaprav ekonomski migranti iz Brežic. Ko smo v začetku 90. let začeli ustvarjati in smo večkrat trkali po občinskih vratih, nas takratna oblast v brežiški občini ni želela imeti in razumeti, da bi s programom Yamaha želeli ustrezno prostorsko ureditev, s katero bi lahko videli luč na koncu tunela na področju gospodarstva. In ker v Brežicah za to ni bilo nobene možnosti, predvsem pa ni bilo pravega posluha, sem bil primoran iti v Krško, kjer so, nasprotno, imeli zelo razumevajočo podporo. Na tej lokaciji, kjer je naše podjetje, sem bil takrat prvi, nato so začela delovati še druga podjetja. Celotna ekonomska oziroma poslovna zgodba je torej v Krškem, sicer pa sem že od vsega začetka občan Brežic in rad živim v tej občini.

Naši začetki so bili tako rekoč iz nič. Imeli smo željo po Yamahini programski vsebini, ki je bila takrat še bolj skromna zadeva, do današnjih dni pa je prerasla v intenzivno velik sistem. Na tem področju smo videli svoj prostor pod ekonomskim soncem in tudi uspeli. Že 35 let imamo namreč tako v Sloveniji kot na Hrvaškem pa tudi v ostalem delu jugovzhodne Evrope najvišji tržni delež v prodaji dvokolesne tehnike in navtičnih pogonskih motorjev. Naša poglavitna dejavnost je zastopanje in prodaja motornih koles Yamaha. Kar je še pomembno, je, da imamo 298 posameznikov, ki živijo izključno od Yamahinih programskih vsebin in so vključeni v interni sistem šolanja, 30 zaposlenih na področju logistike ter prek 100 partnerjev v jugovzhodnem delu Evrope, od Slovenije do Severne Makedonije. Pomemben mejnik za širitev prodaje je bila ekonomska stabilnost najprej Slovenije in potem še ostalih držav. Tam, kjer je višji BDP, prodaja bolje steče. Seveda sta pomembna elementa tudi kakovost proizvoda, tako po tehnologiji, atraktivnosti kot funkcionalnosti – vse troje je pomembno za končnega kupca – in skrb za zadovoljstvo stranke skozi prodajni in poprodajni proces.

Če povzamem, so za uspeh podjetja najzaslužnejši predvsem dober proizvod, spoštovanje stranke in ustrezna cenovna politika, seveda pa ne gre ničesar brez sodelavcev in dobrega tima.

Kaj vam pravzaprav pomeni uvrstitev na lestvico najbogatejših v naši državi?
Brez 35 let trdega in uspešnega dela tega zagotovo ne bi bilo, a tukaj ne gre samo zame. Na vsakega, ki je prišel do nadpovprečnih uspehov, moramo biti ponosni. Bi pa vseeno dodal, da bi se moglo Posavje resno vprašati, zakaj nas ni na tej lestvici, denimo, deset iz te regije. Če bi odločevalci težili k temu, da uspešna podjetja ostanejo tukaj, ne pa da predvsem sedeže podjetja preseljujejo, na primer, v Ljubljano, sem prepričan, da bi bilo veliko več posavskih podjetnikov na tej lestvici.

Kaj danes pomeni biti bogat – je to življenje v veliki, ograjeni hiši z bazenom in savno, osebnim kuharjem in drugim osebjem, luksuznimi avtomobili, počitnicami na eksotičnih lokacijah oz. kako blizu so te stereotipne predstave resničnosti?
V poslu je cilj biti uspešen. Če si uspešen in veliko delaš, si lahko posledično tudi bogat. Najprej je treba imeti zastavljen program, ustvarjalno delo in pridnost, posledica vsega tega pa je uspeh oziroma bogastvo, če hočete. Verjemite pa, da v intenzivnem poslovnem slovenskem svetu to, kar ste našteli, ni relevantno in mi tega nimamo za cilj. Pri nas je najpomembneje, da uspešno tržimo, zadovoljimo naše stranke in izpolnimo začrtane programske vsebine.

Slovenci smo pregovorno zavisten narod, koliko tega zaradi svojega uspeha občutite sami?
Če bi bili, na primer, v Amsterdamu ali pa Ljubljani, se neka zavist oziroma nevoščljivost verjetno sploh ne bi občutila, tako pa živimo v majhnem okolju, kjer vsak pozna vsakega, kot radi rečemo, prav tako pa tukaj ni skoncentriranih toliko uspešnih podjetnikov kot v nekem večjem mestu, zato se to vsekakor bolj občuti, čeprav ti tega ne bo nihče povedal direktno v obraz.

Posavsko gospodarstvo sloni na energetiki, a imamo tudi uspešna podjetja v kovinski, avtomobilski, tekstilni, kemični industriji, gradbeništvu, trgovini ... Kako ocenjujete gospodarsko stanje v regiji, kje bi bili lahko boljši?
Predvsem bi bilo treba omogočiti boljše predpogoje za razvoj malega gospodarstva, temu področju bi morali dati bistveno več poudarka. Če na občini mislijo, da je glavarina osnovna in najpomembnejša zadeva za funkcioniranje občine, se v perspektivi in dolgoročno motijo. To pomeni, da je treba imeti primerne lokacije za razvoj gospodarstva. Temu bi morali slediti občinski prostorski načrti, a žal ni tako. Nekje ob avtocesti, na primer, ni možno dobiti primerne parcele za proizvodnjo in to ni prav. Opažam, da marsikateri podjetnik išče prostorske možnosti, a jih ni, zato se na koncu odloči, da bo šel nekam drugam, kjer pa te možnosti so. Tudi mi smo se odločili za širitev svojega poslovanja, in ker v Krškem ni bilo možnosti, smo šli čez mejo in poslovne prostore zgradili tik pred Zagrebom, kjer se imamo namen še širiti.

Kako vidite povezavo med gospodarstvom in politiko – je med tema dvema sferama razumevanje?
Lahko rečem, da ni pravega razumevanja, še več, ni niti sodelovanja. Dokler bo politika konkurenca gospodarstvu, bo tako. Včasih je bila občina intenzivna in proaktivna, danes pa je očitno to nepomembno, vsaj zdi se mi tako. Res se čudim, kako lahko sploh funkcionira.

V Sloveniji se v zadnjem času precej govori o (ne)pravičnosti obdavčitve bogatejših, ki bi po mnenju nekaterih v skupno blagajno morali prispevati več. Kako vi gledate na to?
Pri denarju je tako, da ga je zelo težko ustvariti, še težje pa zaščititi in z njim upravljati. Vsi skupaj smo definitivno preveč obdavčeni. Obdavčitev bi morala biti predvsem stimulativna in poštena, a je daleč od tega. Treba je razumeti, da v naši branži plačujemo 22-odstotni prometni davek, ki se steka v državni proračun. Nihče se ne vpraša, zakaj, denimo, ko plačujemo za promocijo na spletu, družbenih omrežjih, nikoli ne plačamo nobenega davka. Tuji ponudniki, kot so, denimo, Google, Glovo, Bolt in Booking, opravljajo storitev v Sloveniji, Uber pa v drugih državah EU, davek pa se plačuje, na primer, domnevno na Irskem, Luksemburgu, Malti, Cipru, a ni to sramota!? Naši politiki bi se morali resno zamisliti o tem, a so vsi po vrsti tiho.

Kaj pa vpetost v lokalno okolje? Gotovo dobivate veliko prošenj za sponzorstva in donatorstva, kakšna je vaša politika na tem področju? Zadnje tako sponzorstvo je povezano z mladim motokrosistom Alexom Novakom ...
Smo 'bencinski hlap' v vsej tej zgodbi, če karikiram. Skrbimo predvsem za tista sponzorstva, ki predstavljajo smernice našega razvoja in potenciala dvokolesne in navtične tehnike. Takih sponzorstev dobivamo na tedenski ravni ogromno. Lahko se mirne duše pohvalimo, da smo v celi Sloveniji in na Hrvaškem dvignili kompletni motokros tekmovalni šport in ga že vrsto let sponzoriramo z največjimi imeni slovenskega motokrosa in motošporta nasploh. Lahko zatrdim, da smo vzgojili tekmovalno elito motokrosa pri nas in na Hrvaškem. Tako smo z veseljem in ponosom podprli tudi Alexa Novaka, ki ga omenjate. Stali mu bomo ob strani in verjamem, da bo upravičil naše zaupanje, ker je že večkrat pokazal, da je iz pravega testa. Naredili smo analizo in ugotovili, da smo v petih letih vložili prek 570 tisoč evrov za sponzorstva v motokrosu. Poleg tega smo močni podporniki gasilskih društev v lokalnem okolju, skoraj ni društva, ki ga ne bi podprli pri nakupu novih vozil, organizaciji gasilske veselice itd. Podpiramo tudi zdravstvene ustanove – donirali smo brežiški bolnišnici in UKC Ljubljana –, šole in še nekatera druga društva.

Kot ste prej že navedli, prodajate Yamahine programske vsebine, predvsem motorje. Motoristi veljajo za ene najbolj ogroženih udeležencev v prometu. Kakšna je po vašem mnenju 'motoristična kultura' pri nas?
V Evropi dnevno motoristi predstavljajo samo 2 % vseh udeležencev v cestnem prometu. Ta podatek samo še dodatno potrjuje, da so dejansko ogroženi s strani vseh ostalih vozil. Tudi če bi naredili analizo smrtnih primerov, bi videli, da so za smrt motoristov pretežno krivi drugi udeleženci v prometu in ne oni sami. Problem torej ni v motoristih. Pri nas je zaradi sezonskosti prenizka udeležba motoristov v prometu, zato drugi vozniki niso navajeni na neprestano pozornost nanje in se hitro zgodi, da motorista spregledajo in se pripetijo nesreče.

Sedete tudi kdaj še na motor?
Tudi še, ja. Naj pri tem dodam, da motoristika ni več stvar posameznikov, ki uživajo v hitrosti, ampak postaja čez teden ekonomska kategorija oziroma potreba. Večja obmorska mesta brez dvokolesne tehnike ne funkcionirajo več, saj je z avtomobilom zelo težko priti v sam center mesta, kaj šele kje parkirati. To je trend, ki z drugih koncev sveta vedno bolj prihaja tudi k nam in tudi našemu podjetju predstavlja določene izzive.

Čeprav je vozil tudi na konkurenčnih znamkah motorjev, Yamaho mnogi ljubitelji motošporta povezujejo s slovitim Italijanom Valentinom Rossijem. Ste ga morda imeli kdaj možnost spoznati?
Seveda, pa ne samo enkrat. Srečal sem ga na dirki, še večkrat pa na poslovnih sestankih. Tisti, ki so del Yamahine zgodbe, so ves čas prisotni kot častni gostje in se z vsakim tudi pozdravijo. Zelo prijeten fant, se je takoj pokazalo, da ga slava ni pokvarila.

Kaj za vas pomeni imeti na dosegu roke medij, kot je Posavski obzornik?
Vsekakor iz njega izvem veliko pomembnih informacij vse od Radeč pa do Kostanjevice na Krki. Danes je še toliko bolj dragoceno, ko lahko v roke primeš časopis. Vaš medij gre v pravo smer, samo nadaljujte s tem.

Rok Retelj

Pogovor je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje