Časopis za pokrajino Posavje
30.11.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han: NEK2 ne sme biti vprašanje, a je na prvem mestu varnost

Objavljeno: Ponedeljek, 31.10.2022    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Matjaz Han avtor Žan Kolman (18)

Minister Matjaž Han (foto: Žan Kolman)

Radečan Matjaž Han je 1. junija letos po potrditvi vladne ekipe pod vodstvom dr. Roberta Goloba zaprisegel kot novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nekdanji radeški župan in dolgoletni poslanec Socialnih demokratov (v Državnem zboru je bil vse od leta 2004) je tako naredil novo stopničko v svoji politični karieri ter postal po mag. Andreju Vizjaku, Francu Bogoviču in kratki epizodi Jožefa Petroviča četrti Posavec na ministrskem položaju v samostojni Sloveniji.

Kot pravi Matjaž Han po nekaj mesecih dela na ministrskem položaju, je to delo v primerjavi s prejšnjim delom poslanca »drugačno, bolj dinamično in tudi zahtevno zaradi odgovornosti, ki jo imaš kot minister, pristojen za gospodarski sektor«. A je tega izziva vesel: »Skoraj dvajsetletne izkušnje v hramu demokracije so me opremile z veščinami, zaradi katerih mi je v funkciji ministra lažje, ko gre za usklajevanja različnih mnenje, interesov, tehtanja in iskanja skupnega dobrega. Vseeno pa te na takšen pritisk, tako časovni kot v smislu odgovornosti, nič ne more pripraviti. Vesel sem, da imam na ministrstvu dobro ekipo, zaradi česar verjamem, da bomo kos vsemu, s čimer se bomo spoprijeli.«
Matjaz Han avtor Žan Kolman (17)

 
V središču javne pozornosti je v tem trenutku draginja, zlasti na področju energije (elektrika, pogonska goriva ...) in hrane. »No, vlada se je z draginjo začela ukvarjati prvi dan svojega mandata, saj druge možnosti niti nismo imeli,« na vprašanje o ukrepih vlade na tem področju odgovarja Han, pri tem pa se osredotočajo na tri glavna področja blažitve posledic draginje: področje energetike, področje hrane in pa naftnih derivatov. »Resorna ministrstva se tedensko srečujemo znotraj delovne skupine za draginjo pri predsedniku vlade, rdeča nit vseh sprejetih ukrepov pa je oblikovanje predvidljivega in varnega okolja za potrošnika, gospodarstvo in državo. Osebno pozdravljam pristop pravične delitve bremen med različne skupine, kajti dejstvo je, da za nastalo situacijo nismo krivi mi, Slovenija z energetsko krizo ali ukrajinsko krizo nima prav veliko. Vseeno pa posledice čutimo in bomo čutili tudi v prihodnje na naših življenjih, v naših žepih,« pojasnjuje.
Matjaz Han avtor Žan Kolman (25)

 
Obsežna pomoč gospodarstvu
 
Državni zbor je konec poletja sprejel vladni zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, s katerim smo gospodarstvu namenili 40 milijonov evrov za blažitev posledic naraščajočih cen energentov. Kot pravi minister, so ga pripravili v sodelovanju z gospodarstvom in za gospodarstvo, nedavno pa so ga v želji, da naslovijo več akutnih težav, vezanih na cene energije v gospodarstvu, tudi novelirali. »Sedaj smo v ta namen namenili 86 milijonov evrov, razširili krog upravičencev ter povišali delež upravičenih stroškov, ki ga bodo podjetja dobila povrnjenega, da bodo do pomoči prišla tudi majhna in srednje velika podjetja,« razloži Han. Novela zakona prinaša tudi nov ukrep ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja, prizadeta zaradi krize, v višini 6 milijonov evrov. »To je le eden izmed ukrepov na področju gospodarstva. Veste, da je od junija dalje v Sloveniji uveden režim reguliranih marž trgovcev naftnih derivatov izven avtocest in sproščen režim na avtocestah. To odločitev smo morali sprejeti,« nadaljuje, »saj se je nafta v letu in pol podražila za približno 75 %, maloprodajne cene pri nas pa temu niso v celoti sledile. Pri uvedbi režima smo iskali ravnovesje, pri katerem vsak deležnik, država na eni strani, trgovci na drugi in potrošniki na tretji, nosi del tega bremena povišanih cen nafte in naftnih derivatov na globalnih trgih. Vlada ohranja tudi nižje trošarine na naftne derivate, ob prihajajoči kurilni sezoni pa smo ponovno regulirali tudi drobnoprodajne cene ekstra lahkega kurilnega olja.«
 
Na vprašanje, kje kot minister za gospodarstvo vidi glavne priložnosti in težave gospodarstva v Posavju, odgovarja, da posavsko gospodarstvo, seveda poleg energetike, zaznamuje velika raznolikost posameznih industrij – kovinarsko-predelovalna, tekstilna, lesna in papirna industrija. »V regiji je načrtovanih kar nekaj razvojnih projektov, izpostaviti velja načrte za vzpostavitev poslovno-logističnega središča Feniks. Feniks ima podporo vseh treh resornih ministrstev – poleg gospodarskega še okoljskega in infrastrukturnega. Vsem nam je navsezadnje v prizadevanjih za skladen regionalni razvoj v interesu, da zagotovimo pogoje za začetek gospodarskih aktivnosti v tem logističnem središču,« izpostavlja Han. Težave krške papirnice so mu znane. »Žal je tam več težav, povezanih z lastništvom in tudi financiranjem poslovanja,« dodaja.
 
Za energetske projekte, a transparentno
  
»V času, ko sem bil še poslanec, smo štirje posavski poslanci ustanovili Klub posavskih poslancev, kjer smo naslavljali izzive naše regije, med njimi je gotovo najbolj izstopajoče področje energetike. Kot sem večkrat poudaril, hidroenergetski potencial Posavja ne more biti v rokah posamičnih interesov, narediti moramo vse, da razrešimo dileme vseh deležnikov, prebivalcev, okoljevarstvenikov, gospodarstva, stroke in drugih, ter da HE Mokrice prične čimprej obratovati. Posavje ima v kontekstu energetike enormen potencial, je eno najbolj perspektivnih energetskih področij v Sloveniji, ki ga moramo izkoristiti,« odgovori na vprašanje o stališču glede gradnje HE Mokrice. »Prav tako NEK2 ne sme biti vprašanje, nuklearko potrebujemo, nujno pa moramo poskrbeti na prvem mestu za varnost in na drugem mestu, da bodo delovna mesta na račun izgradnje ostala v Posavju,« pove o drugem velikem načrtovanem energetskem projektu. Tudi tu, pravzaprav še bolj kot v primeru hidroelektrarne, je zanj ključnega pomena, da postopek izgradnje poteka transparentno, z vključitvijo širše javnosti, ne samo okoliškega prebivalstva. »Ljudje smo narejeni tako, da nas je strah stvari, ki jih ne poznamo. Strokovni posveti, odprti za javnost, so na tem mestu nadvse dobrodošli in zaželeni,« je prepričan. Si pa v energetski krizi, v kateri se trenutno nahajamo, po njegovih besedah ne moremo več zatiskati oči pred dvema dejstvoma: »Prvič, Slovenija (in z njo svet, seveda) potrebuje obnovljive vire, kamor prištevamo tako hidro kot jedrsko energijo. In drugič, potrebujemo energetsko samozadostnost. Ta bo povečala našo odpornost na takšne in drugačne pretrese na globalnem parketu.«
 
Posavje si že več kot dve desetletji prizadeva, da bi v postopku razdelitve Slovenije na pokrajine postalo ena od samostojnih pokrajin. Državni svet je poleti v zakonodajni postopek vložil nov predlog razdelitve Slovenije na 15 pokrajin, med katerimi je tudi samostojna Posavska pokrajina, a se je vlada do njega opredelila odklonilno. »Pokrajine imamo zapisane v ustavi. Zagotovo je povezovanje smiselno, ko povezujemo na nek način koherentna, notranje medsebojno podobna območja. Vsekakor pa bi morali pred kakršno koli odločitvijo najprej doseči dogovor o smotrnosti, pristojnostih in načinu financiranja pokrajin,« o tem vprašanju pravi minister Matjaž Han.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

12.09.2019 | Redakcija

Solatarska ciza z Drnovega

28.09.2022 | Sporočilo

Voda – najdragocenejša dobrina