Časopis za pokrajino Posavje
2.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ministra Vrtovec in Vizjak obiskala HE Brežice

Objavljeno: Sobota, 25.04.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
he_brezice_obisk_ministrov (32)

Brez zaščitnih mask v času epidemije koronavirusa seveda ni šlo; z leve: Boštjan Pišotek (HESS), minister mag. Andrej Vizjak, minister Jernej Vrtovec, direktor družbe HESS Bogdan Barbič in direktor podjetja Infra mag. Vojko Sotošek

V petek dopoldne sta se na delovnem obisku družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o. mudila minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Direktor HESS Bogdan Barbič ju je v spremstvu še nekaterih drugih predstavnikov HESS in Infre ter obeh ministrstev popeljal po jezovni zgradbi HE Brežice. Ob koncu obiska je so sledile še izjave za javnost.

Vrtovec: HESS ima vso našo podporo

he_brezice_obisk_ministrov (12)

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec

Kot je izjavil infrastrukturni minister Vrtovec, so si v Brežice prišli ogledat »primer uspešne prakse«. Poudaril je, da imamo v Sloveniji izvrstno priložnost, da izkoristimo reke v vsej polnosti za energijo, »in dober primer je spodnja Sava, zato želim poudariti pomen investicije, tudi še zadnjega koščka v tem mozaiku, to je HE Mokrice«. Dodal je, da ima HESS vso podporo Ministrstva za infrastrukturo, upoštevajoč vse deležnike v tej zgodbi, tudi okoljevarstvenike, da izpelje projekt HE na spodnji Savi do konca in se gradnja mokriške HE začne čim prej. Po njegovih besedah je treba vodne vire izkoristiti ne samo za energijo, ampak tudi druge potenciale, npr. za namakanje. Po njegovem se ne sme dopustiti, da projekti stojijo, kajti »če kdaj, potem ravno zdaj potrebujemo investicijski tok, saj se bo država morala soočiti s hudo gospodarsko krizo. In ravno infrastrukturni projekti so tisti, ki lahko pomagajo državi iz te krize«.

Paket zakonskih rešitev za učinkovitejšo gradnjo

he_brezice_obisk_ministrov (17)

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak

Okoljski minister Vizjak je izpostavil, da gre pri HE na spodnji Savi za večnamenski projekt pridobivanja električne energije iz obnovljivega vira in hkrati protipoplavne zaščite, bogatenja podtalnice, vodnih virov, ob spoštovanju vseh strogih naravovarstvenih pravil. »Tudi projekt HE Mokrice mora biti kompromis med razvojnimi potrebami družbe ter zahtevami po ohranjanju narave in okolja,« je dejal in dodal: »Ne smemo pa dovoliti, da lahko slehernik brez utemeljenih razlogov blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v enem in istem krogu pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za ta projekt.« Po njegovih navedbah so zato na Ministrstvu za okolje in prostor pripravili manjši paket zakonskih rešitev v interventnem zakonu številka ena za učinkovitejšo gradnjo, s katerimi želijo, da se gradnja osredotoči na vsebinske rešitve kompromisa med razvojem in ohranjanjem narave ter da tak projekt v razumnem času doseže svoj epilog oz. gradnjo. Minister za okolje in prostor je še povedal, da so odgovorni tudi za pripravo dolgoročne strategije razogljičenja v Sloveniji do leta 2050, pri čemer bo pomembno vlogo igrala tudi hidroenergija, »zato si bomo prizadevali za nadaljevanje gradnje HE tudi na srednji Savi in še kje drugje v Sloveniji«.

Barbič: Vsako leto za slabih osem milijonov evrov poslovne škode

he_brezice_obisk_ministrov (20)

Direktor družbe HESS Bogdan Barbič

Direktor HESS Barbič je izpostavil štiri ključne cilje, ki jih zasleduje zaključevanje verige HE na spodnji Savi – prvi je, da se veriga zaključi v energetskem smislu in se omogoči delovanje že zgrajenim HE v polni kapaciteti; drugi je, da je treba zaključiti protipoplavno zaščito, »saj je nedopustno zgraditi nasipe, na koncu pa pustiti odprto luknjo, skozi katero lahko voda teče in poplavlja naselja«; tretji je dolgoročen in se bo pokazal v naslednjih desetletjih, in sicer da kontrolirajo podtalnico, ki povsod po Sloveniji pada in po Barbičevih besedah so HE edina pametna rešitev, s katero lahko podtalnico tudi kontrolirajo in celotno območje vzdolž HE ohranijo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo; četrti cilj pa je omogočanje plovnosti na akumulacijskih bazenih HE. »V teh časih, ko vidimo, kako je ranljivo svetovno gospodarstvo, se mi zdi, da je ključnega pomena, da ima Slovenija svojo vodo, energijo, hrano in te tri zadeve so vezane tudi na hidroelektrarno oz. na take večnamenske projekte, kot je gradnja HE, in ravno ti projekti potem omogočajo proizvodnjo lastne energije, hrane ter seveda ohranjanje vode na celotnem območju države,« je izjavil in dodal, da delajo v smeri nadaljevanja projekta HE Mokrice, bili so tudi v stiku z nekaterimi mednarodnimi organizacijami, tudi Evropsko komisijo, »in stvari so popolnoma jasne, kako priti do cilja«. Postregel je tudi s podatkom, da zaradi projekta HE Mokrice, ki se že pet let tako rekoč ne premakne z mrtve točke, vsako leto nastane za slabih osem milijonov evrov poslovne škode. Vizjak ga je dopolnil, da so zaposleni na Uradu za makroekonomske analize in razvoj izračunali, da vsako leto gradnje HE na spodnji Savi prinese 0,3 % BDP: »To je velika številka, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Za to številko se skriva podatek, koliko izvajalci, ki gradijo HE, plačujejo v proračun preko davkov in prispevkov. In za toliko manj je posledično denarja za šolstvo, zdravstvo, kulturo itd.« Dodal je, da Slovenija že nekaj časa stagnira, kar se tiče deleža obnovljivih virov energije, na to po njegovem v veliki meri vpliva tudi blokada gradnje HE Mokrice.
he_brezice_obisk_ministrov (35)

Hidroelektrarna Brežice


Vizjak: Gradbeno dovoljenje za HE Mokrice še v tem letu

Kot je nato poudaril Vizjak, lahko z vso odgovornostjo trdi, da zadnjih pet let poteka usklajevanje okrog pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za zadnjo HE na spodnji Savi, HE Mokrice. »Pravzaprav ni diskusije glede vsebine in tega, da z nekimi ukrepi lahko še dodatno izboljšamo varovanje narave in ribjih vrst, ampak se pogovarjamo samo o tem, ali so neki ukrepi, ki so predvideni že od samega začetka, omilitveni ali izravnalni, skratka, pogovarjamo se o formi, ne pa o sami vsebini,« je pojasnil in dodal, da je zaradi tega iz Slovenije na Hrvaško v tem času stekla ogromna količina vode, ne da bi šla čez turbine in dajala prepotrebno električno energijo iz obnovljivih virov ter prepotrebno financiranje državnega in občinskega proračuna. »Najpomembneje pa je, da je teh pet let dobršen del brežiške občine poplavno še vedno izpostavljen, ljudje imajo lahko sleherno pomlad ali jesen vodo v spalnicah in kuhinjah in menim da je to nedopustno. Zato smo s temi predlogi ministrstva omogočili, da so postopki poenostavljeni, hitrejši in učinkovitejši, kar pomeni, da ko pride investitor do države s prošnjo za dovoljenje, da le-to dobi v nekem razumnem času, da mu država zna enoznačno povedati, kakšni so pogoji za investiranje,« je povedal. Napovedal je, da bodo naredili vse, da bo gradbeno dovoljenje za HE Mokrice izdano v letošnji jeseni oz. zagotovo v tem letu, če bodo obveljale zakonske spremembe, ki so že potrjene s strani vlade in »predvidevajo hitrejše možnosti pridobivanja dovoljenj, ne da bi pri tem trpela okoljska vsebina«. Začetek gradnje bi potemtakem stekel v prvih mesecih naslednjega leta.

Vizjak se je dotaknil tudi okoljevarstvenih organizacij, med katerimi po njegovem veliko teh izpolnjuje pogoje za vstop v postopek, ne pa vse. »Zelo težko si predstavljam, da lahko društvo, ki združuje mogoče 50 ljudi, zastopa interese slovenske javnosti oz. javni interes. V državi je veliko primerov, ko se ta pravica ozkih skupin ljudi zlorablja. Samo v Posavju bi lahko za zaščito določene ribe, kot je primer pri HE Mokrice, skupaj stopile ribiške družine, ki imajo nekaj sto članov. Te zagotovo izpolnjujejo vse te pogoje, da varujejo interese narave, javnosti v primeru HE na spodnji Savi. Ampak ne, tu se najde nekajčlansko društvo iz drugega dela Slovenije in nam, Posavcem govori, kaj je za nas dobro ali slabo. To je zloraba tega inštituta in to želimo preprečiti. In ni res, da onemogočamo civilno družbo in nevladne organizacije, želimo jih samo omejiti na tiste, ki delujejo kredibilno in imajo neko ’maso’ zadaj, ter tiste, ki tega nimajo,« je še povedal Vizjak.

R. R.
« Nazaj na seznam