Mraz pritisnil še drugo noč zapored, a so se mu sadjarji uprli

Zima je s svojim 'mrzlim repom' v minulih dveh nočeh pošteno oplazila tudi Posavje in prizadela zlasti sadjarje, saj so bili sadovnjaki v minulih tednih že v polnem razcvetu.

Evrosadovo oroševanje uspešno

Prvi mož največjega slovenskega pridelovalca sadja Evrosad Boštjan Kozole pravi, da je letošnja pozeba že četrta v zadnjih šestih letih. "To, kar se je zgodilo prejšnjo noč, se pravi s torka na sredo, je res ekstremno in močno prizadeta je bila cela Slovenija, saj so se temperature spustile vse do -8 stopinj Celzija in vztrajale zelo dolgo. Ne nazadnje smo naš oroševalni sistem zagnali že ob 20. uri in ga izključili šele ob 12. uri naslednji dan, torej smo oroševali polnih 16 ur," je povedal o delovanju oroševalnega sistema na 50 hektarjih sadovnjakov (večinoma jablan, nekaj pa tudi breskev in sliv) na območju od Krškega proti NEK, ki so ga prvič zagnali v lanskem letu in kljub pozebi imeli 100-odstotni pridelek, kar pričakujejo tudi letos. "Seveda je povsem drugo vprašanje v ostalih sadovnjakih, kjer te zaščite ni," je dodal. "V tem trenutku še ne morem podati natančne ocene, se pa bojim, da so posledice velike. Odvisne so tudi od posamezne lege, sadnih vrst, feno-faze, dolžine zmrzali in najnižje temperature ... Preliminarne ocene bodo znane v naslednjem tednu, konkretnejše pa konec junija ali julija. Smo pa sadjarji večni optimisti in upanje obstaja, nesporno pa je, da bo škoda zelo velika." Za delovanje oroševalnega sistema so sicer potrebne ogromne količine vode, ki jo v Evrosadu črpajo iz bližnje Save. Ob letošnjem zagonu so sicer naleteli na nepričakovano težavo - znižano gladino reke zaradi potreb remonta v NEK, vendar Kozole poudarja, da so v energetskih podjetjih zelo hitro odreagirali in našli rešitev za tolikšen dvig gladine, da jim je omogočil črpanje vode. "To je primer izjemnega sodelovanja in vsem vpletenim se za to iskreno zahvaljujem," je zaključil. 

Nekateri so v sadovnjakih kurili

Sadjar Blaž Radej s Sadjarske kmetije Radej se je boja z mrazom v noči s torka na sredo lotil z ogrevanjem sadovnjaka s pomočjo parafinskih sveč in kurjenjem drv. "Parafinske sveče smo prižgali okoli 22. ure, hkrati pa smo začeli kuriti tudi drva in sekance. Ker je dopoldne padal sneg, sem ga moral tam, kjer so bila kurišča, pred tem še odkidati. Kurili smo celo noč, dokler ni zmanjkalo tako parafina kot drv, spat smo šli okoli 9. ure," pripoveduje mladi sadjar, že tretja generacija na kmetiji Radejevih. Na tak način so ogrevali približno dva od petih hektarjev sadovnjakov, zlasti tisti del, kjer imajo ekološko pridelavo in je najbolj dragocen. "Naredili smo maksimalno, kar smo lahko, več ne bi mogli. Nekaj smo zagotovo uspeli rešiti, sem kar optimističen," pravi Radej, ki ga je ta nočna akcija stala nekaj tisoč evrov, pri delu pa so mu priskočili na pomoč številni prijatelji, kar ga je še posebej navdušilo. Zdaj bo treba oceniti škodo in napodlagi tega oceniti, koliko se še splača vložiti v okrepitev dreves s primernim škropljenjem. To je sicer v njihovih sadovnjakih zaenkrat edini možni način obrambe pred pozebo, saj oroševanja brez vodnega vira ne morejo urediti. "Bo pa treba v bodoče treba pogruntati še nekaj, nek stroj za dovajanje toplote, vetrnice za mešanje zraka ali kaj podobnega," ugotavlja, ki se je v slabem desetletju, odkar je prevzel kmetijo, že petič soočil s pozebo. Pravi, da se letos ni odločil za zavarovanje pred pozebo, saj v preteklih letih z njim ni nil zadovoljen in predstavlja prevelik strošek, in se je raje odločil za nakup parafinskih sveč, v minulih letih pa se je s pozebo med drugim boril tudi z dimljenjem sadovnjakov. Radej ima tako ekološko kot običajno, integrirano pridelavo, vse pridelano sadje - prevladujejo jabolka - pa prodaja sam.

Z dimljenjem in kurjenjem skušali zavarovati tudi Bosteletove nasade

Vseh 13 hektarjev nasadov, kolikor jih imajo na dveh lokacijah (območje Artič in na Zdolah), so proti pozebi skušali zaščititi tudi pri Bosteletovih. Kot nam je povedal gospodar Jure Bostele, so zadnji dve noči pretežno hruškove nasade pred pozebo skušali obvarovati z dimljenjem in kurjenjem bal sena in sekancev, pred tem so jih tudi poškropili z aminokislinami. »Čakamo in upamo na najboljše. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, tudi s pomočjo prijateljev in znancev, za kar sem jim še posebej hvaležen. Naredili smo si seveda tudi precej stroškov – do zdaj smo samo v material za kurjenje vložili 9000 evrov – in se izmučili v teh dneh, saj od ponedeljka do danes ni bilo kaj pretirano spanja, mogoče 10 ur,« je priznal. Po ogledu nasada včeraj je optimističen, kot je dejal, kaj pa bo to prineslo, pa je treba počakati na konec maja, ko se bo dejansko videlo, ali in koliko bo ostalo na drevesih. Po njegovi zelo grobi oceni je po prvi mrzli noči obstalo 50 % sadja, druga polovica pa je uničena, a to je res samo ocena »na oko«. »Ker smo opazili še vedno precej zelenih cvetov, kar me je kar malo presenetilo in tudi navdušilo, smo se odločili, da smo z dimljenjem in kurjenjem nadaljevali tudi to noč. Upam pa, da nam ne bo treba tega delati še tretjo noč,« je še povedal in se vsem okoliškim prebivalcem zahvalil za razumevanje, da so lahko v njihovih nasadih dimili in kurili. Sicer pa je njegova filozofija glede zavarovanja nasadov enostavna: »Zavarovalna premija ne bo postavila slovenskega sadja na police.« Zato tudi niso nikoli imeli zavarovanih nasadov »in po vsej verjetnosti jih tudi nikoli ne bomo imeli«.

Pozeba prizadela tudi nasad sivke
 
V zaselku Radež, ki sodi v KS Loka pri Zidanem Mostu v sevniški občini, ima družina Kosem poleg sadnega drevja tudi nasad sivke in laškega smilja. Družinski člani so skušali nasad zaščititi z gorečimi kockami sena, ki so jih prižigali v zgodnjem jutru. »Sivka je odporna na zimski mraz, ker preživi tudi do -30 C, a glavna nevarnost zanjo je moker sneg ter mraz, če so v rastlini že sokovi. In ravno to se je zgodilo v prvih aprilskih dnevih – najprej močno sneženje, proti večeru zjasnitev in nekoliko sonca, tako da se je sneg otresel z grmičkov in ti so v nizkih nočnih temperaturah ostali brez zaščite. Glede na to, da je bilo takšno vreme pravočasno napovedano, smo že v naprej pripravili senene kocke, ki smo jih kurili dve najbolj hladni noči od druge ure zjutraj naprej,« pripoveduje Darko Kosem. »Ali je pomagalo ali ni, se bo videlo v naslednjih tednih. Tako pač je, če delaš z naravo, včasih se delo obrestuje, včasih ti pa celoletno delo pobere v nekaj minutah, ali toča ali nekaj hladnih noči,« zaključi.
 
Čebelarji so zaskrbljeni
 
In kakšen vpliv je imela aprilska pozeba na čebele? Predsednik Čebelarskega društva Radeče Gregor Bregar pravi: »Zaenkrat smo čebelarji v razmeroma toplih dnevih marca in aprila postorili vse, kar je bilo nujno potrebno pri čebelah. Zaradi samega mrazu ne bo posebnih težav. Čebele, če so dobro preskrbljene z hrano, kar je skrb čebelarja, prenesejo marsikaj. Bolj bo problematično cvetenje posameznih sadnih vrst, saj se začenja največji razvoj čebeljih družin prav v teh dnevih, tednih … Nič kaj obetavno ni, a treba bo počakati in se sprijazniti z usodo, kakršna koli že bo.«

P. P., S. R., R. R.