Na 19. cvičkovem večeru na Raki o letalski obrambi pred točo

Minuli petek je v okviru krajevnega praznika na Raki potekal že 19. cvičkov večer v organizaciji Društva vinogradnikov Raka, ki so ga posvetili malo drugačni temi kot po navadi – letalski obrambi pred točo.

Predsednik DV Raka Mladen Zorko je uvodoma dejal, da društvo na že tradicionalni cvičkov večer vsako leto pripravi tudi okroglo mizo na določeno temo, ki je po navadi povezana s pridelavo grozdja, vina ipd., tokrat pa so se odločili, da bodo stopili malo ven iz okvirja in so si izbrali temo »Letalska obramba pred točo – realnost ali nesmisel?«. »Vemo, da ta problem vse vinogradnike in kmetovalce vsako leto bolj pesti, saj so naravne ujme vsako leto izrazitejše,« je pojasnil Zorko in omenil, da so povabili gosta iz SV dela Slovenije, kjer se letalska obramba proti toči že izvaja.

Omizje so sestavljali: direktor KGZS – Zavoda Novo mesto Damijan Vrtin, direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf, predsednik KGZS Roman Žveglič in predsednik območne izpostave KGZS Krško Matjaž Jakše, ki je vse skupaj tudi moderiral. Slednji je prepričan, da je obramba proti toči eden najpravičnejših ukrepov, saj so ga deležni praktično vsi, ki so zavezanci za dohodnino, saj so v primeru obrambe pred točo obranili tudi del svojega prihodka. O protitočni obrambi se pogovarjajo, odkar se je zaključilo obdobje raketne obrambe proti toči. Velik del strokovne javnosti je trenutni tehnologiji, ki se uporablja za obrambo pred točo pa tudi za sprožanje padavin in še česa drugega, nenaklonjen, »po drugi strani pa slišimo, da Avstrija to uspešno izvaja, podobno je v Kaliforniji, včasih se nam posreči tudi v Sloveniji. Zakaj v naši državi, ki je vedno bolj prizadeta zaradi posledic toče, to ni mogoče?« Dodal je, da bi tudi že samo določen del denarja, ki bi bil namenjen obrambi pred točo, naredil premik naprej, »kajti naravne katastrofe bodo čedalje večje in bolj nevarne«.

Na Štajerskem imajo letalsko obrambo proti toči, a samo eno letalo

Kot je povedala Irena Leonida Kropf, so v njihovih koncih pogoste nevihte s točo, podobno kot npr. v Posavju, a razlika je v tem, da imajo na Štajerskem obrambo proti toči. V lanskem letu so imeli tri velike škodne dogodke oz. toče, ki so različno prizadele različne kmetijske pridelke, poljščine, vinograde in sadovnjake, poleg toče je bila značilna tudi velika količina dežja in skupna škoda je znašala okoli 6 milijonov evrov. Izpostavila je, da imajo sicer letalsko obrambo proti toči, a na razpolago sam eno letalo. »Vsako leto imamo težavo, saj pogodba z letalskim centrom ni pravočasno podpisana. Čeprav se o tem začnemo pogovarjati že januarja in opozarjamo kmetijsko ministrstvo, da je treba to čim prej realizirati, se zgodba vsako leto ponavlja. Najprej toča, šele nato je podpisana pogodba. Tako se je zgodilo tudi letos,« je pojasnila in omenila, da je bila v začetku julija velika in obsežna toča na območju Hoč, ki je poleg poljščin uničila oz. poškodovala tudi veliko infrastrukture, med drugim tudi mariborsko letališče, kjer se nahaja letalo za protitočno obrambo. »In ne morete si misliti, naslednji dan je bila pogodba podpisana,« je dodala Kropf. Spomnila je, da so imeli lani na mejnem območju z Avstrijo tudi točo, ki je popolnoma (95 %) uničila tri vinograde, medtem ko na avstrijski strani tovrstne škode niso utrpeli, ker je v času nevihte kar nekaj letal preletavalo območje, tam je torej to področje urejeno. »Naši kmetje so prepričani, da letalska obramba proti toči deluje,« je navedla in še dodala: »Ko pridemo v vinograd ter vidimo delovanje toče in popolnoma uničen vinograd, ki ni uničen samo za to leto, ampak je rodni les uničen tudi za več let, takrat je zanemarljivih nekaj tisoč evrov, ki jih ministrstvo nameni za obrambo proti toči,« je poudarila in postregla z nekaj podatki, in sicer da na njihovem območju 67 od 71 občin participira sredstva, namenjena obrambi pred točo, v skupni višini 344.260 evrov, kolikor je znašal znesek za leto 2024, od tega je znesek MKGP skoraj 120 tisoč evrov, ostalih občin pa dobrih 224 tisoč evrov. Kot je še povedala, bi obrambo proti toči potrebovali že v mesecu maju ter da bi postopki na ministrstvu stekli že dosti prej in hitreje, »seveda pa ne morem mimo tega, da mora javna služba kmetijskega svetovanja spodbujati predvsem protitočne mreže v vseh trajnih nasadih, kjer je to mogoče«.

»Letalsko obrambo proti toči bi bilo treba okrepiti«

Po Reberniškovih besedah se v reševanje te problematike intenzivno vključuje od leta 2008, ko so imeli katastrofalne posledice neurja s točo, saj je vso naselje ostalo brez streh, v vinogradih pa ni bilo niti lista. Takrat so organizirali okrogle mize in se spraševali, ali je sploh možno braniti takšne izredne dogodke. Glede na lastne izkušnje lahko reče, da ima letalska zaščita proti toči pozitivne učinke, čeprav 100-odstotno toče s tem ne morejo preprečiti, kar vidijo tudi iz prakse. »Vidimo, da ko se ti ekstremni dogodki dogajajo, takrat načeloma letalo ni v zraku,« je izpostavil in navedel razloge za to, in sicer da imajo samo eno letalo, ki tudi ni opremljeno za nočne lete, ter da je zaradi bližine letališča Zagreb prepoved letenja, če je ravno v tistem času potniško letalo v zraku. Tako da po njegovem že s tega vidika protitočna zaščita ne more biti tako zanesljiva, kot bi pričakovali. Rebernišek verjame, da so pozitivni učinki tovrstne zaščite, čeprav jo predvsem stroka ne zagovarja in ji nasprotuje. Omenil je še, da imamo v Sloveniji 50 do 60 takšnih izrednih dogodkov na leto in z dvigom povprečne letne temperature se bo to število samo še povečevalo. Po njegovih besedah toča ne pomeni samo gospodarske škode pri vinogradnikih in kmetovalcih, ampak je tudi psihološke narave, saj so vsi prestrašeni in negotovi, kaj prinaša prihodnost. »Na nas je, da se prilagajamo,« je dejal ter dodal, da bi bilo treba letalsko obrambo proti toči okrepiti, pri čemer je zelo pomembna tudi podpora lokalne skupnosti in seveda politike.

Toča še en dejavnik pri opuščanju vinogradniških površin

Vrtin je omenil, da novomeška območna enota pokriva dobrih 3000 ha vinogradov in prek 10 tisoč pridelovalcev, kar po njegovem pomeni, da so zelo razdrobljeni, kar posledično še podraži kakršne koli preventivne ukrepe pred škodo, če se tega loti vsak sam. »Točo vidimo kot še en dodaten udarec s strani narave do kmeta v smislu opuščanja. Samo od leta 2017 pa do 2022 se je površina vinogradov na tem območju zmanjšala prek 20 %. Vsaka nova toča ali drugo neurje pomeni še dodatno opuščanje, kar nas skrbi in iz tega razloga tudi mi soglašamo s takšno debato, da se le nekaj premakne, kajti vsakega prebivalca in ara je škoda,« je povedal Vrtin in dodal: »Če nekje v Sloveniji obstaja možnost preprečitve škode po naravnih nesrečah, v tem primeru toči, je minimalno, kar je, da s tega območja zahtevamo enako, kar nekje že poteka.« Kot je še navedel, je v letih 2014, 2019 in 2023 (za ta tri leta imajo izračunano) na območju Dolenjskega in Bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša seštevek poškodovanih vinogradov 1416 ha, ocenjena škoda s strani države pa 3.822.000 evrov, se pravi povprečno je bilo na leto poškodovanih 472 ha in za 1.274.000 evrov škode. »A tega je bistveno več, ker zagotovo niso vsi vinogradniki, predvsem manjši, prijavili škode,« je še dodal ter poudaril, da si predvsem želijo, da bi se trend opuščanja vinogradov ustavil »in tudi ta pomoč (letalska obramba proti toči, op. p.) bi zagotovo koga odvrnila od te misli«.

Treba bo prepričati domačo stroko (in politiko)

Žveglič je menil, da zaenkrat pri nas še nismo dovolj finančno in politično močni, da bi o letalski protitočni obrambi prepričali domačo stroko. »Cilj v KGZS je, da se zadeva zakonsko uredi in da se pokriva celotno državo. Tukaj ne gre samo za kmetijske pridelke, ampak tudi za materialno škodo na ostalih objektih, ki je v takšnih primerih izredno velika,« je povedal in nadaljeval, da bodo za zakonsko ureditev potrebovali politične zaveznike, predvsem pomoč županov oz. vseh županskih združenj, pri čemer na Štajerskem velika večina županov, predvsem podeželskih občin, to zadevo podpira in tudi sofinancira, angažirati pa bo treba tudi še strokovnjake iz tujine, s katerimi bi skušali prepričati tudi našo stroko.

Orešek: Vsa hidrometeorološka stroka je proti

K besedi so povabili tudi slušatelje. Boris Orešek, ki je podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, predsednik sveta območne izpostave KGZS Brežice in predsednik strokovnega odbora KGZS za sadjarstvo, je med drugim dejal, da so bili novembra lani v Državnem svetu ravno zaradi te tematike in po njegovih besedah je bila vsa hidrometeorološka stroka proti temu, »a pred 30 leti so bili ravno oni nosilci raketne protitočne obrambe po celi bivši Jugoslaviji, zato ne vemo, kdaj se je to vedenje pri njih spremenilo«. »Če v določeno stvar ne bomo verjeli, ne bomo zbrali dovolj energije, da jo bomo lahko premaknili, in če stvari ne bomo premaknili, bomo obsedeli na mestu in ostali pri tistem večnem slovenskem ’se ne da’,« je izjavil ter dodal, da so ravno vinogradniki tisti, ki so toliko številčni, srčni in vplivni, da imajo dovolj močno pogajalsko orodje in argumente pri tem, da lahko kaj premaknejo.

Podpredsednik ZDVD Jože Bašelj je zatrdil, da bodo s svojim vplivom in ustvarjenim zaupanjem na nivoju države, kjer so praktično vedno prisotni kot enakovreden, kompetenten sogovornik, ko se obravnavajo razne problematike s področja kmetijstva oz. vinogradništva in vinarstva, naredili vse, kar je v njihovi moči, ter podprli in zagovarjali vse zahteve do vladnih organov. Poudaril je enotnost med vsemi akterji, saj bodo le tako lahko prišli do razmišljanja o tem, kako celo državo sistemsko zaščititi proti škodi, ki jo povzroča toča.

Martinčič: Vsaka stvar ni nikoli 100-odstotna

Specialist za vinogradništvo na KGZS – Zavodu Novo mesto Jernej Martinčič je dejal, da je treba napeti vse sile in združiti vse rešitve, ki so na voljo, glede protitočne obrambe, kajti tudi če je nekaj delno uspešno, je lahko pozitivno, a je obenem opozoril, da vsaka stvar nikoli ni povsem 100-odstotna, tako tudi npr. protitočne mreže niso. »Ni vsak cent, ki ga privarčujete, privarčevan cent,« je ob tem apeliral na vinogradnike, ki jih kupujejo.

Redek: Samo na avstrijskem Štajerskem imajo 12 ali 13 letal proti toči

Predsednik novomeške območne enote KGZS Jernej Redek je omenil možnost tudi še kakšne druge tehnologije obrambe z letali, ki bi lahko pokrivala celo Slovenijo, in poudaril, da je treba ves čas vršiti pritisk na odločevalce. »Letalska obramba proti toči še ne pomeni, da le-te ne bo, ampak bo pa zagotovo drobnejša in ne bo povzročila toliko škode,« je poudaril in omenil, da se je o tem prepričal na lastne oči na letališču v Gradcu, kjer so povedali, da imajo samo za predel avstrijske Štajerske 12 ali 13 letal, namenjenih obrambi pred točo. »Upam, da jih bomo enkrat imeli toliko tudi v Sloveniji,« je še dejal Redek.

Krošelj: Bodimo vztrajni skupaj

Magdalena Krošelj z Oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne občine Krško, zadolžena za področje kmetijstva, je izpostavila, da kot agronomka podpira tovrsten pristop pri obrambi pred točo in rade volje dá še kak predlog, kako ’izzvati’ politiko, da ta problematika pade na plodna tla. »Vem, da bo politična sfera na lokalni ravni podprla vsako pobudo in jo predala tudi naprej. Bodimo vztrajni skupaj, kajti s skupnimi močmi se da pridobiti podporo na področju financ ter politike in stroke,« je še povedala.

Oglasili so se še ambasadorja cvička Franci Smrekar in dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, ki je tudi dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ter predsednik TD Lovrenc Raka Alojz Kerin. Med navzočimi so bili tudi aktualna cvičkova princesa Blažka Ilovar, ambasador cvička domačin Ivan Vizlar, predsednik Sveta KS Raka Rok Bizjak in člani DV Raka pa tudi nekaj članov DV Kostanjevica na Krki.

Ob koncu okrogle mize je padel tudi predlog, da KGZS – Zavod Novo mesto v sodelovanju z ZDVD in DV Raka na podlagi povedanega pripravi določene sklepe, s katerimi bi spodbudili, da se o področju letalske obrambe pred točo začne konkretneje razmišljati in pride tudi do ustreznih rešitev.

Letošnji cvičkov večer na Raki so pod velikim šotorom na šolskem igrišču zaključili z zabavo s skupino Mambo Kings.

R. R.

#povezujemoposavje