Na brežiški kmetiji Žnideršič govorili o optimizaciji porabe energije pri reji govedi rjave pasme

V sredo, 20. novembra, je na kmetiji Žnideršič v Brežicah potekala predstavitev rezultatov projekta z naslovom Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, ki med drugim naslavlja upad staleža rjavega goveda v Sloveniji, kljub temu da je pasma več kot primerna izbira za slovensko pokrajino. Je namreč odporna, prilagodljiva, dolgo živi ter ima kakovostno mleko in meso. Partnerje projekta in okoliške živinorejce, ki so se dogodka udeležili, je sprejel lastnik kmetije Anton Žnideršič.

Reja govedi je dejavnost, ki je s stališča rabe energije zelo potratna. Najbolj potraten je tisti del energije, ki na koncu ne privede do prireje mleka ali mesa. Da bi bilo čim manj neupravičeno porabljene energije, je treba optimizirati krmni obrok, izločiti gene, ki omejujejo potencial prireje mleka in mesa, ter v odbiro vključiti gene, ki spodbujajo izkoristek krme in zniževanje porabe energije. Neracionalno rabo energije predstavljajo geni, ki povzročajo pogin telet, genetske napake, občutljivost živali in izločitve živali zaradi obolenj.

Rjava pasma govedi izstopa po deležu in kvaliteti beljakovin v mleku

V letu 2020 je bilo v Sloveniji približno 23 tisoč glav rjavega goveda. Natančne podatke o staležu govedi rjave pasme ima Kmetijski inštitut Slovenije, ki sprejema in oblikuje podatke o prireji govedi rjave pasme, izdaja poročila o prireji mleka in mesa ter koordinira izvajanje kontrole prireje mesa in mleka. Predstavnica inštituta Mija Sadar je povedala, so lani v Sloveniji kontrolirali 72 tisoč krav molznic, povprečna teža slovenske krave molznice je bila 7400 kg, približno 9–10 % vseh molznic pa predstavlja rjava pasma, ki je zabeležila povprečno 6419 kg. »Rjava pasma močno izstopa po deležu in kvaliteti beljakovin v mleku, ki je primerno za sirjenje. Stalež govedi rjave pasme pa se, kot že vemo, na žalost zmanjšuje. Upam, da bodo s tem projektom rejci v rjavi pasmi videli potencial in njene pozitivne lastnosti,« je dejala. »V teh časih, ko sta ekologija in odnos družbe do kmetijstva vedno sporni točki, so tovrstni projekti zelo pomembni. Upam, da bodo rezultati tega projekta spodbudili kmete k večji reji goveda rjave pasmi, da ne bomo vsako leto govorili o manjšem številu rjavih krav v kontroli,« se je željam Sadarjeve pridružila predstavnica Zveze rejcev govedi rjave pasme Sonja Arli.

Predstavitve projekta se je udeležil brežiški župan Ivan Molan, ki je tudi sam živinorejec. »Kot občina smo močno povezani s turizmom, drobnim gospodarstvom in kmetijstvom. Veseli me, da imamo pri nas tako vzorne pridelovalce in kmete, ki delujejo sonaravno in ekološko. Kmetija Žnideršič je zelo blizu mesta, in odkar sem župan, še nisem dobil pritožbe, da bi ta kmetija na kakršenkoli način motila naše občane,« je povedal župan in pohvalil pomemben projekt, v katerem sodeluje tudi brežiška kmetija, ki je že pet let ekološko usmerjena.

Z genotipizacijo do izboljšanja selekcije in reje goveda

Optimizacijo rabe energije so v projektu izvajali z obravnavo virov energije in oblikovanjem navodil za prihranek, optimizacijo krmnih obrokov, genotipizacijo in vključevanje genov, ki znižujejo porabo energije na enoto produkta v odbiro plemenskih živali ter pregledom možnosti za povečanje izkoristka mleka in mesa v procesu predelave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu. Genotipizacija goveda je analiza DNK, ki se uporablja za določanje genetskih lastnosti živali. Pomaga pri izbiri najboljših živali za selekcijo, izboljšanju proizvodnih lastnosti (kot so mlečnost ali odpornost na bolezni) in prepoznavanju genetskih napak. Z obdelavo rezultatov genotipizacije in izračunom napovedi plemenske vrednosti se je ukvarjala Biotehniška fakulteta v Ljubljani in z relativno veliko verjetnostjo napovedala, kakšen potencial v mlečnosti in rastnosti ima komaj rojena telička.

Izvedba projekta je potekala z izdelavo načrta, pregledom genov, ki vplivajo na povečanje oz. zmanjšanje rabe energije, nato je sledila izvedba osemenjevanja glede na optimizirano rabo energije na partnerskih in drugih kmetijah. Rojeni plemenski podmladek je bil genotipiziran, izločene so bile živali z nezaželenimi geni in dednimi napakami. »Do zdaj smo pogenotipizirali več kot 2000 živali rjave pasme, optimizacija rabe energije pa je smiselno nadaljevanje predhodnega projekta Biotehniške fakultete, kjer so postavljali izračun genomske plemenske vrednosti na rastni populaciji in bo prispeval k še točnejšim rezultatom pri obračunu plemenskih vrednosti,« je dejal vodilni partner projekta Matija Rigler s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Najboljše prvesnice so bile nato vključene v reprodukcijo in nadaljnje testiranje prireje mleka ter s tem omogočale širitev rezultatov projekta na nivoju partnerske kmetije in izven. S trženjem semena osemenjevalnih centrov se novosti prenašajo v hleve z rjavo pasmo goveda.

Še več o optimizaciji rabe energije pri kmetijstvu nasploh je povedal mag. Andrej Kastelic, glavni partner projekta in vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. Povedal je, da kmet koristi največ obnovljivega vira energije – sonca. »Nekateri govorijo, da je živinoreja onesnaževanje in da sprošča toplogredne pline v ozračje. Pravzaprav pa ravno živinorejska kmetija koristi planetu, saj rastline za živalsko krmo med fotosintezo absorbirajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik,« je razložil Kastelic.

Veliko poudarka tudi na označevanju ter sledljivosti mesa in mleka

Kot rezultat projekta je izdelan seznam genov, ki vplivajo na bolj optimalno rabo energije (večji prirast, izkoristek krme …). Oblikovan je protokol za odbiro plemenjakov, ki vključuje podatke o genih za optimalno rabo energije. Poraba energije na enoto prireje je znižana z urejanjem krmnih obrokov in optimizacijo drugih opravil na kmetiji, oblikovana so priporočila za optimalno rabo energije, meso in mleko govedi rjave pasme je označeno (blagovna znamka) ter sledljivo, prav tako pa se bo 15. marca 2025 na posestvu Centru biotehnike in turizma GRM Novo mesto izvedla razstava govedi rjave pasme s podatki o odbiri na podlagi rabe energije. Eden izmed partnerjev projekta je tudi Inštitut Jožef Stefan, ki opravlja raziskavo o kemični, izotopski ter maščobnokislinski sestavi mleka in mesa govedi. V projektu vzpostavlja metodiko za ločevanje v Sloveniji vzrejene govedi od tuje. Rejce govedi zato naproša za pol kilograma vzorca dolge hrbtne mišice v ledvenem delu, s pomočjo katerih se bo vzpostavila nacionalna baza za ločevanje v Sloveniji rejenih živali od tujih za izvajanje nadzora sledljivosti mesnin in podeljevanja certifikatov. Predvidoma bo možno tudi ločevanje mesa govedi rjave pasme od drugih pasem.

Vrtin: Najvišje inštitucije niso naklonjene živinoreji

Direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin je predstavil pomen delovanja v evropskem inovacijskem partnerstvu in dobrega sodelovanja z občino Brežice. »Pogoji za prijavo v razpis za EIP-projekt so vedno bolj ozki, pred šestimi ali sedmimi leti so bile tematike bolj široko naslovljene, tokrat pa je razpisano določeno število bolj specifičnih tem. Ravno zato pozdravljam in podpiram take živinorejske EIP-projekte, ki jih je vse manj. Dodana vrednost teh projektov je, da se govori o živinoreji; najvišje državne inštitucije na žalost niso naklonjene živinoreji, zato je teža takih projektov še večja,« je dejal.

Projekt EIP (Evropsko inovativno partnerstvo) poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, koordinator projekta in vodilni partner sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, vodja projekta pa je Matija Rigler. Projekt traja dve leti, od maja 2023 do maja 2025.

Projektni partnerji so: Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Inštitut Jožef Stefan, Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije, GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Šolski center Šentjur ter kmetije Modic, Arlič, Strgar, Zgonec in Žnideršič. Dogodek je povezovala Adrijana Božič s KGZ Novo mesto.

Lastnik kmetije Anton Žnideršič se je še zahvalil občini, ki ima velik vpliv na kmete in jih nekako umešča v prostor ter z njimi uspešno sodeluje. Vesel je tudi raznih projektov in dogodkov, da se predstavniki kmetijskih inštitutov, zbornic, zavodov, fakultet vidijo, spoznajo in razpravljajo za isto mizo.

H. Z.

#povezujemoposavje