Na prašičerejski kmetiji Juratovec predstavili inovativen projekt zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov

Na zadnjo marčevsko soboto je na kmetiji Juratovec na Volčjem pri Sromljah potekala predstavitev projekta EIP »Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov z načrtno odbiro plemenskih svinj in merjascev«, ki poteka še do maja.

Na kmetiji Juratovec se s prašičerejo ukvarjajo že več kot 40 let

Na kmetiji Juratovec se po besedah Jasmine Juratovec, ki je tudi predsednica sveta KS Sromlje in sommelierka, že od leta 1982 ukvarjajo s prašičerejo – s to dejavnostjo sta začela njena starša Ivan in Marija Juratovec, danes jo večinoma opravljata mama Marija in hči Jasmina, ostali člani družine pa pomagajo pri strojnih opravilih –, poleg tega pa tudi z rejo govedi, drobnice, predelavo mesa prašičev in še čim. Stalež 20 do 25 prašičev skušajo ves čas ohranjati, saj je to količina, ki jo zmorejo rediti sami, vzrejno središče pa so postali leta 1992 in takrat je prodaja potekala dobro. Trenutno imajo v hlevih 22 plemenskih svinj (16 linije 11 in šest linije 12, od tega šest, ki so bile osemenjene s semenom iz Švice in so zdaj breje – o tem v nadaljevanju prispevka). Dodala je, da v času projekta niso smeli prodajati prašičev. »Manjših rejcev žal več ni, za nakup se zanimajo le še večji, a če bo šlo tako naprej, ne bomo mogli več pokriti toliko potreb. Z odojki pri tem ni težav, se prodajajo,« je dejala in dodala, da ni več veliko takšnih, ki bi redili plemenske živali. »Bodimo realni, stanje prašičereje ni ravno rožnato,« je priznala in dodala, da je bilo včasih šest rejskih središč v teh koncih, danes pa sta le še dve (poleg kmetije Juratovec še kmetija Bosina v Dobovi).

Slovenski trg prašičerejskega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga. Ekonomičnost prireje je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje, je uvodoma pojasnila terenska kmetijska svetovalka Adrijana Božič s KGZ Novo mesto ter dodala, da je tehnološka raven reje zelo raznolika, slovenska reja prašičev namreč le delno zadovolji potrebe po svežem mesu. Mesne izdelke iz izključno slovenske surovine se da kupiti le na kmetijskih gospodarstvih s predelavo mesa in nekaterih manjših predelovalnih obratih. Omenila je še, da je nosilec rejskega programa SloHibrid, ki skrbi za napredek sodobnih pasem in hibridov prašičev, je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), plačnik izvajanja selekcijskih opravil pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Le-to je pred dvema letoma objavilo razpis za sofinanciranje evropskih inovativnih projektov (EIP), na katerega je KGZ Novo mesto skupaj z desetimi partnerji oddal predlog dvoletnega projekta, ki je bil ocenjen kot vreden financiranja iz sredstev programa razvoja podeželja.

Projekt usmerjen v odbiro živali na posamezne genetske lastnosti

Kmetijsko svetovanje in selekcijska opravila na kmetiji Juratovec izvaja KGZ Novo mesto, pri čemer je specialistka za živinorejo Anja Mežan s tega zavoda navedla, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 10 % izpustov toplogrednih plinov, v glavnem je to živinoreja v največji meri z govedorejo. Po njenih besedah najučinkovitejše načine znižanja izpustov metana, didušikovega oksida in amoniaka v prašičereji lahko dosežejo preko optimizacije krmnih obrokov in osnova za to je kakovostno doma pridelana krma, krmljenje prašičev glede na kategorijo, starost in njihove potrebe, pri pitanju prašičev si želijo, da bi rejci uvedli krmljenje v večfaznih krmnih obrokih, ne nazadnje pa je zelo pomembna tudi genetika, in sicer izbira genetsko zmogljivejših živali. Omenjeni projekt je tako usmerjen v odbiro živali na posamezne genetske lastnosti. Mežan se je ob tem zahvalila avtorju in vodji projekta mag. Andreju Kastelicu, vodji oddelka za živinorejo na KGZ Novo mesto, njegovi ožji ekipi in projektnim partnerjem za izbiro vsebine projekta ter dobro opravljeno delo, obenem pa je zaželela, da bi se podatki, ki so jih pridobili med trajanjem projekta, prenesli tudi na kmetije, ki niso bile vključene v ta projekt.

Velik interes je ponovno povezovanje zadrug

Partner v projektu je tudi KGZ Ptuj, v imenu katerega je nekaj besed spregovorila selekcionistka v prašičereji mag. Darja Prevalnik. Zbrane je prav tako nagovoril predsednik Kmetijske zadruge Brežice Anton Žnideršič, ki je dejal, da sicer zadruga in prašičereja žal nista preveč povezani, kljub temu pa skušajo v njihovih trgovinah karseda največ oskrbovati kmetije, tudi Juratovec, z repromaterialom in ostalim tehničnim blagom. Čestital je dotični in vsem podobnim kmetijam, da so v preteklosti uspešno prebrodile vse težave, s katerimi so se mogle spopadati, in še danes obstajajo. Čez podobno je po njegovem šel tudi zadružni sistem, ki ga je posledično še bolj utrdilo, povezalo in tudi okrepilo. »Zelo velik interes je, da se zadružni sistem spet poveže in poskuša slovenske proizvode ponuditi tudi v svoji lokalni trgovini oz. verigi le-teh,« je poudaril ter dodal, da je cilj, da bi se njihova infrastruktura, ki jo imajo, uporabila in bi se preko predelave proizvodi ponudili domačim potrošnikom, pri tem je navedel primer, da javni zavodi iščejo ponudnike lokalne hrane in kmetije so premajhne, da bi lahko to omogočale, zato na državni ravni potekajo pogovori, da bi se vzpostavila širša predelava, ki bi lahko zadostila prehranjevalnim potrebam npr. šol, vrtcev, bolnišnic itd. »Brežiška zadruga se bo še naprej trudila, da bo po svojih močeh še naprej oskrbovala kmetije in eventualno bomo iskali partnerja, s katerim bi lahko te naše izdelke iz Posavja tržili do končnega potrošnika,« je sklenil Žnideršič.

Predstavnik podjetja Sano, podjetja za sodobno prehrano živali, ki kmetiji Juratovec dostavlja mineralno-vitaminski dodatek, beljakovinski koncentrat, t. i. predštarter in štarter, Marko Repše, eden od svetovalcev podjetja za območje Dolenjske in Posavja, je dejal, da z omenjeno kmetijo sodelujejo približno eno leto, njegov sodelavec Andrej Vrabič pa je navedel, kako so pri podobnem projektu na Ptujskem dosegli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov tudi za 28 %.

Želijo izboljšati produktivnost, s tem pa zmanjšati izpuste

Raziskovalka, predavateljica in genetska znanstvenica prof. dr. Milena Kovač z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer že vrsto let sodelujejo s kmetijo Juratovec pri obdelovanju podatkov o plodnosti in rastnosti prašičev sodobnih pasem, je poudarila, da želijo s tem projektom izboljšati produktivnost, pričakujejo večjo preživitveno sposobnost, odpornost živali, kar daje tudi boljši proizvodni rezultat. »Bolj kot je žival produktivna, manj je izpustov toplogrednih plinov na enoto proizvoda,« je izpostavila. Omenila je, da so si šli v nekatere evropske države, npr. na Dansko, Nemčijo, Švico, ogledat, kako to delajo pri njih. Iz Švice so prinesli nekaj doz semena za čistopasemske živali, tudi pri Juratovčevih so svoje svinje osemenjevali z njimi. Poskus še vedno traja, zato bodo končne rezultate dobili šele nekaj časa po izteku projekta, ko bodo opazovali svinje, ki so se zdaj rodile in bodo takrat prasile. Dodala je, da z odbiranjem genotipov usmerjajo selekcijo z maksimalnega števila prašičev na zmerno velikost in s tem večje preživetje.

Božič je še omenila, da v raziskovanju o prašičereji sodeluje tudi Inštitut Jožef Stefan z raziskavo o kemični in izotopski sestavi mesnin krškopoljskega prašiča. Vzpostavili so postopek potrjevanja izvora mesa tudi na podlagi atomske in izotopske sestave mesa ter lahko na tej osnovi potrjujejo, ali je mesni izdelek iz Slovenije ali ne in ali je iz pasme krškopoljski prašič ali ne. Prvi rezultati, ki so jih predstavili pred dobrim letom, so pokazali, da je kar 73 % mesa in mesnih izdelkov v prodajnih vitrinah trgovskih verig označenih, kot da so iz slovenskih prašičev, ampak so te označbe napačne.

Opraviti morajo veliko raziskav in statističnih primerjav

Mateja Verbič in Štefka Vidic s KGZ Novo mesto sta v nadaljevanju podrobneje predstavili projektne aktivnosti in tudi že prve zabeležene rezultate. Verbič je navedla, da v sklopu projekta, ki se zaključi maja, vpeljujejo postopek odbire živali na posamezne genetske lastnosti. Trenutno so v postopku vključevanja v odbiro plemenskih svinj in merjascev geni, ki omogočajo odpornost na bakterijo E.coli sev F4 in F18 ter odpornost na prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom (PRRS). Dodala je, da morajo pred dokončno odločitvijo vključitve v odbiro opraviti veliko raziskav, statističnih primerjav med živalmi s posameznim zapisom. Povedala je še nekaj več o odpornosti na driske v času sesanja in odstavitve sesnih pujskov. »V primeru nakupa plemenskih svinj in merjascev, ki so odporni na omenjeno bakterijo in dva seva, si znižamo stroške vzreje in zmanjšamo izgube toplogrednih plinov,« je pojasnila. Vidic jo je dopolnila, da zbirajo vzorce mesa, ki jih dostavljajo Inštitutu Jožef Stefan za izotopsko in atomsko analizo, s katero bodo ustvarili bazo podatkov, na podlagi katere bodo lahko naključno vzorčili meso pri trgovskih ponudnikih.

Ob koncu so udeleženci Juratovčeve domače mesne izdelke tudi preizkusili, Maks Topolnik pa je vmes poprijel za ’frajtonarico’ in z nekaj odigranimi melodijami razveselil prisotne.

R. R., foto: R. R. in J. J.

#povezujemoposavje