Največ elektrike porabi Krško, najbolj samozadostne Brežice

Čeprav Posavje velja za energetski bazen Slovenije, predvsem na račun proizvedene električne energije v jedrski elektrarni, je obenem tudi velik porabnik le-te. Največji porabnik je industrija, kjer ta ni razvejana, pa poraba gospodarstva le v manjšem deležu odstopa od porabe v gospodinjstvih.

Po začasnih podatkih Statističnega urada Slovenije so posavske občine velik porabnik električne energije. V letu 2022 je skupna poraba elektrike v občini Bistrica ob Sotli znašala 3.543.526 kWh, od tega je delež skupne porabe gospodinjstev znašal 2.234.853 kWh električne energije, poraba poslovnih subjektov pa je znašala 1.308.673 kWh. V občini Brežice je skupni odjem električne energije znašal 99.474.845 kWh, od tega so jo okoli 42 odstotkov ali 41.585.474 kWh potrošila gospodinjstva, 57.889.371 kWh električne energije pa so porabili poslovni subjekti. V kostanjeviški občini je skupna poraba elektrike na letnem nivoju znašala 9.866.251 kWH, gospodinjstva so porabila skupno 4.307.335 kWh, poslovni subjekti pa 5.558.916 kWh električne energije. Skupna poraba električne energije v mestni občini Krško je znašala 180.500.693 kWh, od tega je večinski delež, več kot 76 odstotkov, odpadel na porabo poslovnih subjektov, to je 137.885.443 kWh/električne energije, preostali delež, to je 42.615.250 kWh, pa so potrošila gospodinjstva. Skupna poraba elektrike v radeški občini je znašala v letu 2022 skupno 44.974.011 kWh, od tega so jo poslovni subjekti porabili v višini 38.615.989 kWh, na gospodinjstva pa je odpadel preostali delež porabljene električne energije, to je 6.358.022 kWh. Poslovni subjekti in gospodinjstva v občini Sevnica so zabeležili porabo elektrike v višini skupno 69.976.383 kWh, od tega so dobrih 61 odstotkov porabe pridelali poslovni subjekti, to je 42.750.170 kWh električne energije, gospodinjstva po so porabila elektriko v višini 27.226.213 kilovatnih ur.

Kot izhaja iz v februarju objavljene analize Zlati kamen, pa so posavske občine povečini slabo električno samooskrbne, saj se jih večina po tem kazalcu nahaja v drugi polovici ali celo v zadnji četrtini slovenskih občin, saj s trajnostno proizvodnjo pokrivajo manj kot 10 odstotkov svojih potreb. Slovenske občine v povprečju pokrijejo s pomočjo proizvodnje iz obnovljivih virov (sončnih elektrarn) 13 odstotkov porabljene električne energije (v podatek, ki ga je Zlati kamen pridobil od družbe Borzen, so sicer upoštevane le majhne elektrarne, ki so bile deležne državne podpore, zato podatek ni povsem relevanten), v občinah Kostanjevica na Krki in Krško znaša ta le 2,4 odstotka, v občini Radeče 3 odstotke, v občini Bistrica ob Sotli 9,9 in v občini Sevnica 12,9 odstotka. V tem oziru znatno izstopa le občina Brežice, ki se po samooskrbi uvršča takoj za prvo deseterico slovenskih občin, saj pokriva porabo električne energije v višini kar 55,8 odstotkov z električno energijo iz obnovljivih virov. Sicer rezultat, višji od 13 odstotkov, dosega le 40 slovenskih občin.

Bojana Mavsar/vir: SURS, Zlati kamen  (članek je bil objavljen v 2. marca izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje