Največja in najuspešnejša posavska podjetja v letu 2024 (TOP 50): Desetletje slavljenja regijskih prvakov

V uredništvu Posavskega obzornika v okviru jesenskih tematskih strani Podjetno Posavje že deseto leto objavljamo (po našem védenju edinstveno) regijsko lestvico TOP 50 največjih in najuspešnejših podjetij, ki jo pripravimo na podlagi (plačanih) podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). S tem spodbujamo zavedanje o pomenu (uspešnega) gospodarstva za obstoj in razvoj vseh drugih sfer, ki prispevajo h kvaliteti življenja v lokalni skupnosti, od zdravstva in šolstva do kulture in športa. Ali, kot smo zapisali leta 2016 ob prvi objavi lestvic, je prav, »da ljudje vedo, kdo in kje najuspešneje gospodari, skrbi za razvoj in napredek regije ter navsezadnje daje kruh zaposlenim in njihovim družinam«.

Po rekordnem letu 2023, v katerem je posavsko gospodarstvo ob šestmilijardnih prihodkih ustvarilo skoraj 300-milijonski dobiček in več kot milijardno neto dodano vrednost, so bili kazalci lanskega poslovanja nekoliko nižji. Regijski prihodki so padli malenkost pod 5 milijard evrov (index 82,1), neto čisti dobiček na dobrih 267 milijonov evrov (ind. 89,6), neto dodana vrednost kot ključen kazalnik produktivnosti pa se je celo malce zvišala in znašala dobro milijardo evrov (ind. 100,5), dodana vrednost na zaposlenega pa slabih 76 tisoč evrov (ind. 99,7). Direktor posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek je na junijski novinarski konferenci tako ocenil, da je regijsko gospodarstvo lani poslovalo uspešno. »Ostajamo izvozno orientirano gospodarstvo, saj je bila dobra polovica (51,7 %) vseh prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujih trgih, tako na trgih EU kot izven EU, kjer smo sicer zabeležili največji padec prihodkov, predvsem pri energetskih družbah,« je pojasnil. Povprečna mesečna plača je lani znašala 2.438 evrov (ind. 108,2), kar je več od slovenskega povprečja (2.377 evrov, ind. 106,7), znatno jo seveda dvigujejo plače v energetiki. Gorišek je junija izpostavil tudi, da preneseni dobiček iz minulih let v posavskih gospodarskih družbah znaša že dobrih 803 milijone evrov, za kar so zaslužni odgovorni lastniki podjetij, ki ustvarjene dobičke namenjajo za prihodnji razvoj podjetij, kapital posavskega gospodarstva se približuje 3 milijardam evrov (2.919 milijonov evrov, ind. 103,3), vrednost investicij je lani znašala slabih 242 milijonov evrov (ind. 114,2), kar je spodbudno, a še vedno pod ravnijo investicij pred 'koronskim' časom. Opozoril je tudi, da imajo nekatera podjetja (zlasti tista v tuji lasti), ki se želijo širiti na obstoječih lokacijah, težave z zakonodajo, konkretno s predlogom uredbe o varovanju vodnih virov v mestni občini Krško, ki otežuje gradnjo novih objektov v Poslovni coni Drnovo. Na javni predstavitvi Pobude za JEK2 je bilo podobna opozorila slišati tudi zaradi (preobsežnega) območja državnega prostorskega načrta za ta projekt in predvidenega območja omejene rabe prostora zaradi (novega) jedrskega objekta.

1.954 samostojnih podjetnikov v regiji, ki so lani zaposlovali 1.893 delavcev, je prihodke povečalo na skoraj 292 milijonov evrov (ind. 105,3), pri tem pa so ustvarili 19,9 milijona evrov (ind. 101,8) neto podjetnikovega dohodka, 86,7 milijona evrov (ind. 105,2) dodane vrednosti oz. 45.813 evrov (ind. 107,0) dodane vrednosti na zaposlenega. 20 posavskih zadrug je povečalo prihodke na dobrih 36 milijonov evrov (ind. 101,5), dodano vrednost na zaposlenega na 33.349 evrov (ind. 110,6), žal pa so skupaj 'pridelale' dobrih 436 tisoč evrov izgube. Kljub temu imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske samooskrbe ter ohranjanju kmetij in slovenskega podeželja.

PRIHODKI

V 'jedrskem trojčku' več kot pol regijskih prihodkov

Kljub vnovičnemu opaznemu znižanju letnih prihodkov (predlani s 4,4 na slabe 3 milijarde evrov in lani na 1,9 milijarde evrov) je GEN-I še vedno daleč največje podjetje v regiji, a se je njegov delež v regijski bilanci s skoraj polovice zmanjšal na slabi dve petini prihodkov. Hčerinski sledi krovna družba GEN energija, ki je lani zabeležila dobrih 453 milijonov evrov prihodkov. Generalni direktor družbe dr. Dejan Paravan je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da so poslovno leto 2024 v Skupini GEN zaključili z odličnimi rezultati. Skupina je dosegla 2,2 milijarde evrov prihodkov, 186 milijonov evrov čistega dobička in 276 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar presega načrtovane letne finančne cilje. Uspešno poslovanje je posledica stabilnega obratovanja proizvodnih objektov, dobrega obvladovanja stroškov proizvodnje, ugodne hidrologije, uspešnega upravljanja portfelja in upravljanja tveganj. Izpostavil je: »V zahtevnem letu 2024, ki so ga zaznamovali negotovosti na energetskih trgih, zahtevni regulativni okviri ter podnebni in geopolitični izzivi, smo v Skupini GEN zasledovali svoje cilje ter ostali zanesljiv in odgovoren partner v energetski preobrazbi. Vse naše proizvodne enote so delovale varno, stabilno in brez večjih prekinitev, kar je odraz dolgoletnih vlaganj v znanje, tehnologijo in vzdrževanje. Pomembno vlogo Skupine GEN v energetski preskrbi Slovenije potrjuje dejstvo, da smo tudi v letu 2024 slovenskim odjemalcem zanesljivo dobavljali izključno nizkoogljično električno energijo po sprejemljivih in predvidljivih cenah.« Največjo trojico posavskih podjetij tradicionalno dopolnjuje Nuklearna elektrarna Krško s skoraj 229 milijoni evrov prihodkov.

Nič novega ni ugotovitev, da je lestvica podjetij z največ prihodki precej podobna lanski, na prvih desetih mestih ni prav nobene (!) spremembe. Poleg prve trojice sta mejo 100 milijonov evrov prekoračila še brežiški TPV Automotive (s sicer opaznim padcem prihodkov) in krški Kostak. Kot nam je sporočil generalni direktor TPV Automotive Krunoslav Šimrak, so na poslovanje tako v lanskem kot letošnjem letu »vplivale razmere, ki so zaznamovale celotno evropsko avtomobilsko industrijo – od geopolitičnih napetosti, trgovinskih vojn in energetske krize do vse ostrejše globalne konkurence. V takšnem okolju so nihanja naročil neizogibna in predstavljajo stalnico za vse dobavitelje v panogi. Kljub temu ves čas ostajamo aktivno usmerjeni v ohranjanje čim bolj stabilnega poslovanja. Prihodnost ostaja nepredvidljiva, a naš pristop je jasen – proaktivno spremljamo dogajanje in se agilno prilagajamo, da dolgoročno ostajamo zanesljiv partner našim kupcem.«

Iz krškega Kostaka pa so odgovorili, da lahko leto 2024 strnejo kot »investicijsko naravnano in usmerjeno v prihodnost«, saj so v družbi Kostak realizirali 114,8 milijona evrov, v skupini Kostak pa 138,8 milijona evrov prihodkov. Več kot 90 % prihodkov so ustvarili na trgu, preostanek pa z izvajanjem gospodarskih javnih služb v mestni občini Krško in občini Kostanjevica na Krki. »Leto 2024 je bilo za nas posebno, saj smo slovesno obeležili 70-letnico delovanja in dosegli načrtovane cilje. Med ključnimi dosežki izpostavljamo izgradnjo razširjenega Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, enega najmodernejših v Sloveniji. Projekt je bil finančno in organizacijsko zahteven, a je dokazal našo strokovnost in sposobnost izvedbe največjih naložb,« pojasnjujejo, kot pomemben mejnik pa izpostavljajo tudi ponovno sklenitev koncesijske pogodbe z Mestno občino Krško za naslednjih osem let, »kar nam zagotavlja stabilnost in dolgoročno sodelovanje«. Posebej ponosni so na začetek gradnje jedrskih objektov v Vrbini, kjer sodelujejo kot del štiričlanskega konzorcija, ter na nadaljevanje gradnje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Piškornica na Hrvaškem. »Oba projekta sodita med največje in najzahtevnejše v zgodovini naše skupine in bosta tudi v letu 2025 ostala v središču naše pozornosti,« še sporočajo iz Kostaka, kjer v letošnjem letu (na ravni skupine Kostak) načrtujejo 140,7 milijona evrov prihodkov in 3,3 milijona evrov čistega dobička, »pri čemer bodo ključno vlogo še naprej imeli naši zaposleni, ki s predanostjo in znanjem omogočajo uresničitev naših ciljev«.

Prvo spremembo tako najdemo šele na 11. mestu, kamor je s 14. skočilo sevniško podjetje Preis, ki je še opaznejši skok naredilo na lestvici po dobičku (o tem več kasneje), prvega novinca na lestvici pa (šele) na 35. mestu – Kostan, projektna in nepremičninska družba, katere ustanovitelja sta komunalno in gradbeno podjetje Kostak ter podjetje Žarn prevozi in nizke gradnje, lani pa je imelo 14 milijonov evrov prihodkov. Zanimiv novinec na tej lestvici je tudi podjetje Nava Boats s sedežem v Dolenji vasi pri Krškem in 10 milijoni evrov prihodkov, nanjo so se (znova) uvrstila tudi podjetja Komunala Brežice, Radanovič in Metaltec. Z lanske lestvice so izpadla podjetja Koss Krško, Komunala Sevnica, INO Brežice in Mlin Katić, poleg zadnjih treh sta tik pod njo ostali še podjetji Avtoline Krško in Saramati Adem.

Posavskih TOP 50 je imelo lani 3,9 milijarde evrov prihodkov oz. skoraj 80 % regijskih prihodkov, nudili pa so 7.594 zaposlitev oz. več kot polovico vseh v regiji.

Brez podjetij, ki imajo sedež izven regije

Lestvici ne zajameta podjetij, ki imajo sedež drugje, v Posavju pa imajo odvisno družbo, poslovno enoto ali obrat. To so denimo: Handte-Ost, Hermes, Numip, Q Techna, Siliko, SOP International, Žito Šumi, Kopter, IBE, IMI International, CGP Gradnje, Kremen, Krka, Kolpa, Daka, HSE Invest, JOB center, TPV Avto, Dinos, Elektro Celje itd., pa tudi trgovske verige vključno s trgovci z nafto, zavarovalnice, banke …

DOBIČEK

V peterici na vrhu Kovis, Lisca in Delta team

'Zmagovalni oder' najbolj dobičkonosnih posavskih podjetij je povsem enak kot lani: na vrhu je GEN energija s sicer nekoliko nižjim dobičkom kot leto prej (143 milijonov evrov), na drugem mestu GEN-I z znatno višjim dobičkom (slabih 23 milijonov evrov), na tretjem pa 'paradni konj' brežiškega gospodarstva, razvijalec in proizvajalec komponent za železniško industrijo Kovis. Kot je lansko poslovanje pokomentiral direktor Alen Šinko, so leto 2024 zaključili z odličnimi rezultati. »Kljub rasti stroškov dela smo uspeli povečati prihodke in hkrati ohraniti trend rasti dodane vrednosti na zaposlenega. To je dokaz naše dobre organiziranosti, premišljenega uvajanja novih tehnologij ter odgovornega in predanega dela vseh zaposlenih. Iskrena zahvala velja vsakemu sodelavcu, ki s svojim trudom in znanjem prispeva k skupnemu uspehu,« je sporočil. Železniška industrija ostaja stabilen temelj, na katerem gradijo prihodnost. Tudi v času negotovih gospodarskih razmer so znali delovati proaktivno in v izzivih prepoznati nove priložnosti, meni direktor. »V letu 2025 se naše podjetje sooča z zahtevno nalogo – istočasno izvesti pomembne investicije in gradnjo novih proizvodnih objektov ter zagotavljati nemoten potek proizvodnje. Ti izzivi so hkrati priložnost, da tlakujemo pot do pametne, inovativne in trajnostne industrije,« oceni letošnje poslovanje, pri tem pa se zavedajo, »da bodo svetovne razmere, zaznamovane z vojnami, carinami in drugimi gospodarskimi negotovostmi, oblikovale tudi naše poslovno okolje. A verjamem, da bomo z znanjem, povezovanjem in skupnimi močmi dosegli še večje uspehe ter prispevali k boljši prihodnosti za vse nas.«

Ko že omenjamo 'paradne konje': četrto mesto je tako kot lani zasedel sevniški, to je Lisca, priznani proizvajalec kopalk in perila, ki je zabeležil sicer nižji, a še vedno več kot petmilijonski dobiček. Na peto mesto pa je z osmega skočilo krško podjetje Delta team, katerega poglavitna dejavnost je zastopanje in prodaja motornih koles Yamaha, lani pa je ustvarilo skoraj pet milijonov evrov dobička. »Za nami je izjemno poslovno leto, v katerem smo z združenimi močmi dokazali, da predanost, ustvarjalnost in iniciativnost zaposlenih, skupaj s premišljenimi poslovnimi odločitvami uprave in vodstva, vodijo v trajno rast in stabilnost. Uvrstitev tik pod vrh lestvice po dobičku v regiji je dokaz, da smo na pravi poti in da znamo izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša dinamično poslovno okolje,« je sporočil Jure Tomše, direktor podjetja, katerega zgodovina sega v leto 1990. Ključen element njihovega uspeha ostaja vrhunska kakovost blagovne znamke Yamaha, ki jo že 35 let zastopajo na trgih jugovzhodne Evrope. Njena zanesljivost, inovativnost in široka ponudba jim omogočajo, da sledijo zahtevam sodobnih uporabnikov, obenem pa strmenju k zadovoljstvu strank dajejo najvišjo prioriteto. Verjamejo, da je zadovoljna stranka najmočnejša potrditev njihovega dela in dolgoročnih partnerstev, ki jih gradijo. »Do regije, v kateri poslujemo, čutimo veliko odgovornost, zato vlagamo v trajnostne projekte doma in v tujini, razvijamo nove priložnosti in ustvarjamo visoko dodano vrednost, s čimer zagotavljamo nadaljnji razvoj podjetja in prispevamo k blaginji lokalnega okolja. Naš cilj ni le rast podjetja, temveč tudi prispevek k razvoju skupnosti, v kateri že več desetletij aktivno delujemo,« je še dodal in zagotovil, da bodo v prihodnje nadaljevali s krepitvijo prisotnosti na trgih jugovzhodne Evrope, še naprej uporabljali inovativne pristope z vključevanjem umetne inteligence ter se še naprej osredotočali na razvoj podjetja in nadgradnjo storitev. »Prepričani smo, da bomo s takšno vizijo tudi letos dosegli odlične rezultate in dodatno utrdili položaj med vodilnimi v panogi.«

Ker vodijo poslovno leto po britanskem sistemu (od 1. aprila do 31. marca), na lestvicah ni brestaniškega podjetja DS Smith, v katerem so v poslovnem letu 2024/2025 zabeležili 73,6 milijona evrov prihodkov in 3,3 milijona evrov dobička, ob tem pa dobrih 23 milijonov evrov dodane vrednosti (slabih 56 tisoč evrov/zaposlenega). »V tem obdobju smo v Brestanici izvedli obsežno sanacijo konstrukcije ostrešja nad kartonskim strojem ter hkrati investirali v njegovo tehnološko posodobitev. Zaradi teh del je bila proizvodnja začasno ustavljena, kupce pa smo oskrbovali iz obrata v Logatcu ter s podporo sestrskih podjetij v regiji. Na poslovni izid so negativno vplivale tudi razmere na trgu embalažnih papirjev,« so pokomentirali lansko poslovanje. Kljub zahtevnim tržnim razmeram so uspešno izvedli več razvojnih projektov in okrepili prepoznavnost blagovne znamke DS Smith v Sloveniji. Na sejmu AGRA 2024 so prejeli nagrado »Oskar za embalažo« za inovativno rešitev zaščite avtomobilskih nosilcev koles (TPV). Aktivno so sodelovali na dogodkih, kot so Mednarodni dnevi papirne industrije, Pharmapack, CRO Commerce in ESG konferenca, kjer so bili prepoznani kot aktivni sogovornik v razpravah o trajnostnem razvoju in inovacijah v embalažni industriji. »Pomemben mejnik je bila tudi združitev z International Paper, ki odpira nove strateške priložnosti za rast, trajnostni razvoj in izboljšanje storitev za naše kupce. To so obenem tudi cilji, ki jih bo družba zasledovala tudi v prihodnjih letih,« še pravijo v Brestanici.

Lestvica TOP 50 po dobičku je tradicionalno bolj 'dinamična' in vsako leto je na njej več opaznejših vzponov in padcev. Že pri prihodkih smo omenili sevniško kovinskopredelovalno podjetje Preis, ki je s 3,3 milijona evrov skočilo z 19. na osmo mesto. Generalni direktor podjetja Zvonko Vranić izpostavlja, da so lani zabeležili 20-odstotno rast prihodkov glede na leto poprej in tudi za prihodnja leta, glede na raven naročil, predvidevajo rast. »V Evropi je velika potreba po povečanju elektrodistribucijskih omrežij in naša ohišja za transformatorje so eden od pomembnejših delov te infrastrukture. Trenutna potreba na tem trgu je znatno večja, kot je ponudba teh izdelkov, tako da imamo v tem trenutku zagotovljena naročila za naslednji dve leti, polni pa se tudi že leto 2028,« je pojasnil. To jim bo omogočilo dokončanje investicije v nove proizvodnje hale ter novo opremo. Z investicijami bi morali začeti že v 2024, vendar so naleteli na precej težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj se podjetje nahaja na vodovarstvenem območju. Julija letos so pridobili gradbeno dovoljenje in računajo, da bodo sredi prihodnjega leta že imeli na razpolago povečane kapacitete. Poleg prostorov in opreme pa so za rast podjetja izjemno pomembni tudi človeški viri, saj ključno delo pri sestavi in montaži še vedno opravijo izkušeni ključavničarji in varilci, končni izdelek pa pobarvajo lakirničarji z ustreznim znanjem. »Na žalost v šolskem sistemu ni več izobraževalnih programov za poklica ključavničar in varilec, tako da je izobraževanje prepuščeno podjetjem, ki se s tem ubadajo vsak na svoj način,« opozarja Vranić, zato so v podjetju letos ustanovili učno delavnico, skozi katero gredo novo zaposleni delavci. Glede na predvideno rast bo za razvoj podjetja ključno imeti dovolj izobraženega kadra, na čemer pa je treba konstantno načrtno delati, še dodaja.

Najvišje uvrščeni novinec na lestvici TOP 50 po dobičku je Radeče papir nova, ki temelji na skoraj 300-letni tradiciji papirništva v Radečah, po stečaju v letu 2012 pa se je na krilih arabskega kapitala uspešno postavila na noge. Ostalih 16 novincev/povratnikov najdemo v drugi polovici lestvice, med njimi so tako znana kot manj znana podjetja iz zelo raznolikih panog, od proizvodnje strojev, orodij in pohištva, trgovine, komunale do strojnih in elektro inštalacij ter gradbeništva.

Največ dobička v krških družbah

Kot običajno je med najuspešnejšimi v regiji največ podjetij iz mestne občine Krško in ustvarijo tudi daleč največ dobička, a je ta 'tekma' zaradi sedežev večine energetskih družb v krški občini nekoliko 'nepravična'. A tudi, če dobiček teh družb odštejemo, ga je Krško še vedno ustvarilo največ (slabih 28 mio evrov). Ob padcu skupnega dobička v 'klubu TOP 50' v največjih treh posavskih občinah je opazno zvišanje zlasti v radeški, pa tudi v kostanjeviški občini, medtem ko bistriška znova nima predstavnika v tej druščini.

Kje je največ delovnih mest?

Med podjetji s sedežem v Posavju je največji zaposlovalec TPV Automotive, ki je imel lani po podatkih AJPES 939 zaposlenih, od tega je bilo v Posavju med 50 in 60 % delovnih mest (odstotek med letom rahlo niha). Tako ima največ v regiji lociranih delovnih mest Nuklearna elektrarna Krško, ki je imela lani 654 zaposlenih, sledijo Kostak s 566 zaposlenimi, GEN–I s 529 zaposlenimi (seveda niso vsa delovna mesta v naši regiji), DS Smith s 416 zaposlenimi, Preis Sevnica s 337 zaposlenimi, Terme Čatež s 323 zaposlenimi, Grieshaber logistika z 279 zaposlenimi, Stilles z 273 zaposlenimi, Jysk z 231 zaposlenimi (tudi v tem primeru ne le v Posavju), Resistec z 228 zaposlenimi itd.

Na letošnje poslovanje vpliva tudi predvolilno leto

Kot je na uvodoma omenjeni junijski novinarski konferenci ocenil Gorišek, bodo letošnji rezultati posavskega gospodarstva v povprečju zadnjih dveh oz. bo zabeležilo rahlo rast, čeprav bo, kot je opozoril, zahtevno zaradi dodatnih obremenitev, predvsem zaradi dodatnega odstotka od bruto plače za dolgotrajno oskrbo. »Za napovedjo, ki smo jo predstavili 12. 6. 2025, še vedno stojimo. Poglavje zase je posavska energetika, ki lahko prihodke močno poveča, možno pa je tudi, da na domačem trgu ostanejo na lanskoletni ravni,« je napoved osvežil prvi mož posavske gospodarske zbornice. Po njegovih besedah je treba upoštevati, da so cene električne energije tudi socialni korektiv in da je tudi inflacija odvisna od njenih cen. »Pred nami je volilno leto in cene energentov imajo velik vpliv na volivce. V primeru višje inflacije bomo dodatno izgubili konkurenčnost z višanjem in posledično povečali manko v državnem proračunu,« je še dodal. Sicer pa imajo ključna posavska podjetja za naslednje leto proizvodnjo skorajda že prodano, nekatera podjetja imajo naročila za nekaj mesecev vnaprej, njihov optimizem pa je zadržan. Podjetja, ki so vezana na nemški trg in avtomobilsko industrijo, še naprej ostajajo zadržana, na obzorju pa ni pravega optimizma, saj je le-ta odvisen od nemškega gospodarstva. Glede na to, da smo izvozno orientirano gospodarstvo, sicer ni najbolj spodbuden podatek, da v prvem letošnjem polletju pri izvozu zaostajamo za enakim obdobjem v lanskem letu, medtem ko se na ravni Slovenije le-ta krepi, a Gorišek dodaja, da gre za začasne podatke, zato upa, da se bodo še izboljšali.

Seveda pa je v malo daljši, vsaj srednjeročni perspektivi, za Posavje ključna odločitev o gradnji JEK2, kar bo, kot se poudarja že nekaj zadnjih let, regiji prineslo velik razvojni pospešek ne le v energetiki, ampak tudi v gradbeništvu, strojegradnji, prometu in logistiki, gostinstvu, trgovini itd. A staviti vse zgolj na enega konja nikoli ni (bilo) pametno, zato mora regija svoje priložnosti še naprej iskati tudi na drugih področjih in trgih.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje