Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Negotova usoda Vipap Vidma: čakajoč Godota

Objavljeno: Četrtek, 16.09.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
DSC_0300

Iz tovarniških dimnikov krške 'Celuloze' se celo poletje ni pokadil dim in vprašanje je, ali se bo še kdaj … (foto: P. P.)

Na za danes sklicani skupščini družbe Vipap Videm bodo delničarji odločali o nadaljnji usodi tovarne. Po dvomesečnem zastoju je namreč, kot so navedli v upravi, ponovni zagon tovarne pogojen z dokapitalizacijo družbe s strani delničarjev češkega lastnika RIDG Holding v višini najmanj dveh milijonov evrov. 

V okviru finančnega prestrukturiranja naj bi delničarji RIDG Holding z dokapitalizacijo osnovni kapital s stvarnim vložkom povečali z okoli 45,7 mio na 47,7 mio evrov. Obenem naj bi na podlagi ukrepa sanacije poslovanja in razdolževanja delničarje pozvali k podpisu pogodb o konverziji terjatev, ki bi v višini najmanj 9,2 mio evrov prešle v kapitalske rezerve družbe, s tem, da je bila konverzija dolga okoli 10,2 mio evrov izvedena že v aprilu in maju letos z upnikom Vipap CZ. Javno objavljen sklic današnje skupščine je tudi edini javni dokument, ki ga je podjetje, ob objavi prodaje 28.000 m2 površine za industrijskimi objekti v avgustu, objavilo v letošnjem letu.

Sicer je bila uprava družbe od maja dalje povsem neodzivna na naša novinarska poizvedovanja o situaciji v podjetju, ki smo jih naslovili nanjo na podlagi več sporočil, ki smo jih prejeli v uredništvo s strani zaposlenih, ki so bili bodisi na čakanju na domu bodisi delavcev, ki so kot zaposleni v zunanjih podjetjih izvajali podizvajalska ali druga storitvena dela v družbi. V poletnih mesecih smo bili (neuradno) tudi seznanjeni, da naj bi nekaj zaposlenih prejelo odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca, po drugi strani so nas posamezniki tudi seznanjali, da so si v skrbi za socialno varnost zaradi neobratovanja tovarne poiskali zaposlitev v drugih družbah na območju Posavja. Pred dnevi je do nas prišla tudi neuradna informacija, da je odpoved delovnega razmerja poleg še nekaj strokovnjakov, ki so zapustili podjetje, podala tudi članica uprave. A kot da bi z začetkom novega šolskega leta ponovno steklo poslovno leto, smo 1. septembra v uredništvo prejeli tudi osemvrstično pojasnilo predsednika uprave in direktorja družbe Vipap Videm Petra Domina, v katerem navaja, da je podjetje sredi procesa finančnega in operativnega prestrukturiranja, da je bila 17. 8. sanirana tehnična okvara, »ki je nastopila 19. 7. kot posledica nepredvidenega strojeloma, preboja na električnem kablovodu, ki napaja tehnologijo predelave odpadnega papirja«, in da je vnovičen zagon tovarne po dvomesečnem zastoju odvisen od dokapitalizacije delničarjev ter da je poslovanje družbe bistveno okrnjeno.

Dvom v modre odločitve

DSC_0295
Skope informacije v zvezi s poslovanjem očitajo poslovodstvu tudi v sindikatu Vipap Vidma in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Kakor sta zapisala Metka Rasinec, predsednica sindikata v tovarni, in predsednik Pergama Jakob Počivavšek v skupni izjavi, spremljajo več kot dva meseca trajajočo zaustavitev proizvodnje z veliko zaskrbljenostjo: »Kljub temu da podjetje zaenkrat skladno z zakonom in kolektivnimi pogodbami poravnava obveznosti do zaposlenih, je tudi iz zadnjega obvestila vodstva zaposlenim in poslovnim partnerjem jasno razvidno, da podjetje za nadaljevanje proizvodnje nujno potrebuje dodatna sredstva. Seveda je z nadaljevanjem proizvodnje povezana tudi ohranitev delovnih mest zaposlenih v družbi. Sindikat je bil z dejstvom, da družba nujno potrebuje sredstva za dokapitalizacijo, seznanjen šele na sestanku v mesecu avgustu, do katerega je prišlo na zahtevo sindikata. Žal niti poslovodstvo niti člani nadzornega sveta niso prej opozarjali sveta delavcev in sindikata na razmere, ki so pripeljale do zaustavitve proizvodnje, objektivnih informacij pa praktično ni bilo ali pa so bile skrajno skope. Zagotovo je stanje, v katerem je danes podjetje, deloma mogoče pripisati gospodarskim razmeram, povezanih z epidemijo, kljub temu pa dvomimo, da je to edini razlog in je del odgovornosti zelo verjetno mogoče pripisati tudi poslovnim odločitvam poslovodstva in prepoznemu ukrepanju nadzornega sveta.« Ob tem sindikat opozarja, da je Vipap Videm izjemno pomemben zaposlovalec na območju Krškega, saj naj bi bilo po njihovih ocenah od proizvodnje v podjetju odvisnih bistveno večje število prebivalcev bližnje in daljne okolice, po njihovih ocenah naj bi šlo za okoli 1.500 ljudi: »Ki so s svojo zaposlitvijo neposredno ali posredno vezani na obratovanje podjetja. Morebitna trajna zaustavitev proizvodnje bi zato imela katastrofalne posledice za to območje, saj bi veliko število delavcev pahnila v socialno stisko.« Ob pozivu poslovodstvu, da zagotovi potrebna sredstva za dokapitalizacijo in izvedbo potrebnih investicij, je sindikat k ukrepanju pozval tudi vodstvo Občine Krško in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da se kot instituciji lokalnega in državnega pomena aktivno vključita v reševanje nastale situacije, »zlasti pri vzpostavitvi pogojev za ohranitev delovnih mest in nadaljevanje proizvodnje,« saj si ne država ne lokalna skupnost ne bi smeli privoščiti izgube delovnih mest v družbi, »ter znanja in izkušenj zaposlenih v podjetju, ki skozi različna zahtevna obdobja deluje že več kot 80 let,« kakor so še zapisali.

Bonačeva dediščina bi lahko nesla zlata jajca

Situacijo v Vipap Vidmu predvsem preko podjetnikov in obrtnikov spremljajo tudi na Območni obrtno-podjetniški zbornici Krško. Kot pravi direktorica zbornice Janja Starc, so na poslovanje družbe poslovno vezani številni podjetniki in obrtniki iz Krškega in širše okolice: »Tu najdemo številne podjetnike iz številnih branž, prevladujejo pa dejavnosti povezane s papirno industrijo, elektrodejavnost oz. popravila strojev in naprav, dobavitelji – prodaja materiala, prevozniki idr. Glede na to, da se je že dalj časa namigovalo na vprašljivo poslovanje Vipap-a, so nekateri podjetniki zadnja leta že iskali delo tudi izven tovarne, vendar je še vedno večji delež njihovega poslovanja vezanega nanjo,« pravi Starc. Z vidika članov zbornice in obstoječih delovnih mest v tovarni je vsekakor treba upati na pozitiven izid skupščine delničarjev, meni direktorica obrtne zbornice, in tudi, da je treba ostati na realnih tleh, saj »grehi« podjetja niso nastali čez noč in se bržkone vlečejo iz desetletja v desetletje, zaradi česar bi bilo krivično vso odgovornost prelagati zgolj na nove lastnike, lokalno skupnost in državo: »Morda pa bilo na tem mestu ponovno smotrno vprašanje, zakaj niso tisti, ki so imeli že pred tremi desetletji škarje in platno v rokah, ustrezno ukrepali?«

Janja Starc je nedvomno ena izmed tistih, ki se še kako zaveda, da so bile slovenske uprave, sestavljene predvsem iz domačih strokovnjakov, tiste, ki so »zakockale« Bonačevo dediščino, ki bi bila lahko z manj pohlepa in s smotrnim upravljanjem kokoš, ki bi nesla srebrna, če ne že zlata jajca, predvsem pa večjemu številu občanov Posavja zagotavljala kruh. Zagotavlja pa, da bodo na OOZ Krško kot reprezentativni predstavnik obrtnikov in malega gospodarstva v primeru neuspešne dokapitalizacije svojim članom nudili podporo in pomoč s svetovanji, predvsem s pravnega področja, kot je statusno preoblikovanje, delovnopravno področje in tudi podporo pri promociji njihovih storitev tako v lokalnem kot širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Da ima podjetje Vipap še vedno potencial za razvoj, je mnenja tudi direktor Inštituta za celulozo in papir dr. David Ravnjak: »Po našem mnenju podjetje Vipap predstavlja enega izmed pomembnih deležnikov v slovenski papirni industriji, sploh na področju predelave recikliranega papirja. Glede na proizvodni program in glede na stanje na evropskem in svetovnem trgu papirja (tako z vidika ponudbe kot povpraševanja) bi imelo podjetje Vipap lahko potencial za nadaljnji razvoj.«

Bojana Mavsar

(članek je v nekoliko v krajši obliki objavljen v danes izdanem časopisu Posavski obzornik)
« Nazaj na seznam
»