NEK je že 45 let del elektroenergetskega sistema

Pred dnevi, 2. oktobra, je minilo 45 let, odkar je bil generator NEK prvič sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem. ​

Tudi sicer je bilo leto 1981 za elektrarno leto pomembnih dosežkov, so ob tem jubileju zapisali na spletni strani NEK: "Po sedmih letih sta se zaključevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni objekt in odgovornost za varno obratovanje so prevzeli domači strokovnjaki. Elektrarna je postala jedrski objekt, ko je bilo 7. maja vloženo gorivo v reaktor. 11. septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna verižna reakcija. Po sinhronizaciji je začela s poskusnim in nato leta 1983 tudi s komercialnim delovanjem."

Elektrarna pokriva 20 odstotkov porabe v Sloveniji in 16 odstotkov na Hrvaškem, hkrati pa je ključni dejavnik zagotavljanja vztrajnosti in s tem stabilnosti elektroenergetskega sistema v širši regiji, so še poudarili. "To je potrdila tudi med letošnjimi vročinskimi valovi. Proizvodnja električne energije v NEK je bila ob koncu septembra manj kot odstotek nižja od načrtovane – letos, ko ni načrtovanega remonta, je proizvodni načrt 6,015 milijarde kilovatnih ur električne energije."

Vidoka obratovalna učinkovitost tudi med poletnimi ekstremnimi razmerami

Stroka letošnje hidrološke sušne razmere uvršča na četrto mesto v zgodovini meritev, so še zapisali na spletni strani jedrske elektrarne, saj se je po strugah slovenskih rek pretakalo le 30–50 odstotkov običajnih količin vode. Posebnost letošnjega poletja je bila, da so se združile nizkovodne razmere in izjemno dolgotrajni vročinski valovi. Posledično so bile ekstremno visoke tudi temperature rek, ki so dosegle najvišje vrednosti od začetka meritev leta 1950 in se povzpele celo do 30 °C. "NEK je s pomočjo sistema hladilnih stolpov ter vseh ostalih razpoložljivih sistemov in komponent elektrarne glavnino časa ohranila obratovanje na polni moči. Zaradi upoštevanja okoljskih omejitev je le med 6. in 14. avgustom obratovala z 80-odstotno močjo, med 14. in 18. avgustom 2026 pa z 90-odstotno močjo," so spomnili. Ob tem so dodali, da so morali zaradi ekstremnih meteoroloških in hidroloških razmer v Evropi med vročinskimi valovi zaustaviti več jedrskih elektrarn – v Franciji 5 od 57, jedrske elektrarne v Švici, Romuniji in na Madžarskem ter tudi termoelektrarne, ki za hlajenje uporabljajo vodo iz rek.

"Kot smo že večkrat pojasnili, NEK za odvajanje toplote iz kondenzatorja, ki je ni mogoče pretvoriti v električno energijo in jo je treba odvesti v okolje, v tretjem hladilnem krogu uporablja vodo iz reke Save. Ob nizkih pretokih Save in visokih temperaturah za zagotavljanje skladnosti z okoljskimi omejitvami uporablja sistem hladilnih stolpov za dodatno hlajenje v tretjem hladilnem krogu. V skladu z Okoljevarstvenim soglasjem mora NEK zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura Save na točki popolnega premešanja v podslapju Hidroelektrarne Brežice ne preseže 28 °C in da povprečni dnevni prirast temperature ne preseže 3 °C. Te omejitve dosledno upošteva."

NEK je pomemben dejavnik zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema

Zaradi vročinskih valov se je povečala poraba električne energije, evropski elektroenergetski sistemi pa so se soočali z rekordnimi obremenitvami. Stabilni in robustni proizvodni viri z velikimi rotirajočimi masami, kot je tudi NEK, delujejo tudi kot blažilniki motenj v omrežju ter ohranjajo stabilno napetost in frekvenco elektroenergetskega omrežja tudi ob nenadnih spremembah, dalje pojasnjujejo v NEK. "Zmanjševanje števila teh virov in njihovo nadomeščanje z obnovljivimi viri, kot so sončne in vetrne elektrarne, zmanjšujeta fizikalno zmožnost sistema, da se upre nenadnim spremembam frekvence, ki nastajajo zaradi neravnovesij med proizvodnjo in porabo električne energije. NEK je že več kot štiri desetletja ključni element zagotavljanja vztrajnosti in s tem stabilnosti elektroenergetskega sistema v širši regiji. To je potrdila tudi med letošnjimi vročinskimi valovi." Z obratovalno stabilnostjo in stalno rastjo rezultatov je zato NEK utrdila svoje mesto in ugled doma in v svetu ter ustvarila izjemne koristi obema elektroenergetskima sistemoma.

"Spoprijemanje s podnebno in energetsko krizo je znova izpostavilo, da mora vsaka država zagotoviti ustrezno raven samooskrbe in ustrezno energetsko mešanico, s katero lahko izkoristi svoje danosti in prednosti. V našem okolju ima v tovrstni mešanici jedrska energija pomembno mesto," so sporočilo ob uvodoma omenjenem jubileju zaključili v NEK.

P. P./vir: NEK